Včasih je borzna dogajanja in nihanja v eno in drugo skrajnost težko razumeti. Še na začetku tedna je bilo ne le v londonskem Cityju, ampak tudi na Wall Streetu drugi dan zapored nekaj panike, potem ko so britanski volivci 23. junija na referendumu izglasovali britanski izstop iz Evropske unije. A na obrat razpoloženja ni bilo treba dolgo čakati. V torek so indeksi že hiteli navzgor in rast nadaljevali v naslednjih dneh. Vlagatelji so očitno presodili, da brexit ne predstavlja večje nevarnosti, predvsem pa so na pomoč spet prihitele centralne banke.
Banke vseh dežel, združite se (v isti ideji)
Prvi mož ECB-ja Mario Draghi je pozval največje centralne banke sveta k usklajeni akciji, Britanska centralna banka napoveduje, da bo v nekaj mesecih začela program kvantitativnega sproščanja in znižala obrestno mero, Fed verjetno julija še ne bo zaostril denarne politike, Evropska komisija pa je Italiji prižgala zeleno luč za pomoč domačemu bančnemu sistemu. Poplava likvidnosti borzam lahko samo koristi.
Pričakuje se ugoden podatek s trga dela
Ob koncu tedna so za dobro voljo skrbeli tudi pozitivni ameriški gospodarski podatki, kot je junijska rast tovarniške dejavnosti. Oči so zdaj že uprte v petkovo objavo podatkov o junijskih gibanjih na trgu dela. Ameriško gospodarstvo naj bi prejšnji mesec ustvarilo neto 180 tisoč delovnih mest, kar bo vidno izboljšanje razmer, potem ko je bila majska številka šokantno nizka (le 38 tisoč novih služb).
Sedemodstotna rast indeksa FTSE100
Širši newyorški delniški indeks S & P 500, ki je po britanskem referendumu zdrsnil pod 2.00 točk, je zadnji teden pridobil 3,22 odstotka in se spet zavihtel nad psihološko pomembno mejo 2.100 točk. Elitni Dow Jones se je zvišal za 2,15 odstotka, kar je prav tako največja tedenska rast letos. Frankfurtski DAX30 je kljub več kot triodstotnemu ponedeljkovemu padcu zadnji teden pridobil 2,2 odstotka, londonski FTSE100 pa kar sedem odstotkov.
Dow Jones (ZDA) | 17.949 točk |
Nasdaq (ZDA) | 4.862 |
DAX30 (Frankfurt) | 9.776 |
Nikkei (Tokio) | 15.682 |
10-letne slov. obv. | donos: 1,11 |
10-letne am. obvezn. | donos: 1,46 |
EUR/USD | 1,1135 |
EUR/CHF | 1,0836 |
bitcoin | 692 USD |
nafta brent | 50,65 USD |
zlato | 1.342 USD |
euribor (6-mesečni) | -0,182 % |
Brent nad 50 dolarji
Nafta brent, ki je v drugem četrtletju poskočila za 25 odstotkov (rekordna četrtletna rast v sedmih letih), se je učvrstila nad 50 dolarji. Tudi cene zlata še naprej silijo navzgor, kar je poleg negotovosti, kaj bo prinesel brexit, posledica pričakovanj, da bodo centralne banke vodile še ohlapnejšo denarno politiko. V petek je bilo treba za 31,1-gramsko unčo plačati več kot 1.340 dolarjev.
Silovita rast srebra
Pri banki Societe Generale so v četrtek zaradi negotovosti, kaj bo prinesel brexit, zvišali ciljno vrednost zlata. Junija se je vrednost zlata okrepila za 8,8 odstotka, kar je navzgor potisnilo tudi ceno srebra. Ta se je prvič po septembru 2014 zvišala nad 19 dolarjev in je samo v zadnjem tednu poskočila za več kot devet odstotkov. Takšne tedenske rasti pri srebru ni bilo že skoraj tri leta.
V četrtek skupščina Krke
Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP (687 točk) je zadnji teden pridobil 0,96 odstotka, potem ko so se za dobre štiri odstotke podražile Gorenjeve delnice. V prvi kotaciji so po rasti Gorenju sledile delnice Krke, ki so se podražile za 0,87 odstotka, na 58 evrov. V četrtek bo imel novomeški farmacevt redno skupščino delničarjev, na poročilo o poslovanju v prvem polletju pa bo treba počakati do 28. julija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje