Ker Trump v intervjuju za Fox News (objavljen je bil v nedeljo) ni zanikal nevarnosti recesije, je ponedeljek prinesel visoke padce delniških indeksov. Dow Jones je bil za trenutek tudi za več kot 1000 točk "pod gladino", še bolj pa jo je skupil tehnološki Nasdaq, ki je padel za štiri odstotke (največ po septembru 2022). Oba indeksa sta bila tudi v torek v rdečem, Dow Jones za več kot odstotek. Za zdaj sicer ni kakšnih resnih znakov, da bi lahko ameriško gospodarstvo letos zašlo v recesijo. Tudi pri Goldman Sachsu menijo, da je verjetnost za recesijo v naslednjih 12 mesecih le 20-odstotna (pred Trumpovim intervjujem je bila 15-odstotna). Je pa seveda na dlani, da je trgovinska vojna, ki jo je s svojimi carinami sprožil Trump, prinesla veliko negotovosti, navzdol popravljenih ocen o letošnji gospodarski rasti ...

V nekaj dneh izpuhteli štirje bilijoni... in zmedo na borzah ter močno povečano volatilnost. Newyorški S & P 500 je bil še 19. februarja rekordno visoko, od takrat je do torka, ko je bil v najslabšem trenutku dneva vreden 5720 točk, izgubil deset odstotkov, s čimer se je tržna vrednost največjih ameriških podjetij skupaj znižala za več kot 4000 milijard (4 bilijone) dolarjev. Dodatno so trg obremenile še nekatere slabše novice iz pomembnih podjetij. Letalski prevoznik Delta Airlines je tako znižal napoved letošnjega dobička, cene delnice se je v prvih dveh dneh tega tedna spustila 15 odstotkov nižje. Tudi na evropskih borzah je zmanjkalo zaleta po odličnem začetku leta. V torek je indeks STOXX 600 izgubil 1,7 odstotka, avtomobilski sektor je bil na udaru zaradi Trumpove grožnje, da bo zvišal carine na avtomobile, ki v ZDA prihajajo iz Kanade. Stellantisove delnice (podjetje ima v Kanadi veliko tovarn) so v Milanu padle za pet odstotkov.

Umik iz strategije "carry trade"
Tehnološke delnice so bile pod pritiskom tudi zaradi močnejšega jena, ki (podobno kot lani na začetku avgusta) profesionalne trgovce sili v zapiranje pozicij pri prenosnem trgovanju (carry trade – izposojanje jenov po nizki obrestni meri in iskanje donosnih naložb drugje). Zelo veliko tega denarja je bilo ravno v delnicah družine Veličastnih sedem, ki že kar malo dramatično izgubljajo svojo vrednost. Tesline delnice so se na primer v ponedeljek potopile še 15 odstotkov nižje. Pri banki UBS so znižali napoved dostavljenih Teslinih modelov v prvem četrtletju. Teslina tržna vrednost je decembra dosegla že 1,5 bilijona dolarjev, od takrat pa se je znižala za skoraj polovico, s čimer je izbrisana večina dobičkov, ustvarjeni po volitvah, ko so šle delnice zaradi velike povezanosti Trumpa z Muskom strmo navzgor (pa čeprav je podjetje poročalo o stagnaciji prodaje in o nižjem dobičku).

Čeprav je delnica precej cenejša, je še vedno predraga
Še vedno je tržna vrednost Tesle v primerjavi z dnevom ameriških volitev višja za okrog 60 milijard dolarjev, kar je več od celotne tržne kapitalizacije General Motorsa. Analitiki opozarjajo, da so delnice po tem močnem popravku še naprej prevrednotene, tudi če Teslo štejemo za tehnološko ali celo UI-podjetje, ki bo morda s humanoidnimi roboti in avtonomnimi vozili povzročilo revolucijo, in ne za avtomobilsko podjetje. Zakaj so vlagatelji obrnili hrbet Tesli? Nekateri zamerijo Musku, da se bolj kot s podjetništvom ukvarja s politiko, drugi opozarjajo na kitajsko konkurenco, ki Tesli neusmiljeno odžira tržne deleže, pri čemer je imela Tesla lani prvič v zgodovini padec letne prodaje. Muskovi načrti, da bi Tesla do leta 2030 letno prodala 20 milijonov vozil (to je skoraj dvakrat toliko od trenutne Toyotine prodaje), se zdijo povsem nerealni. Nekaj so k padcu delnic seveda prispevale tudi splošne razmere na Wall Streetu v zadnjem obdobju, ko je zaradi višje inflacije in nekaterih slabših makroekonomskih podatkov opaziti močno zmanjšano željo po tveganju.