Po zelo visokih dvodnevnih padcih ob koncu prejšnjega tedna (na Wall Streetu je izpuhtelo več kot pet bilijonov dolarjev) so finančni trgi napeto spremljali, kaj bo prinesel ponedeljek. V Aziji je bil dan res črn (rekorder je bil Hongkong s 13-odstotnim padcem osrednjega delniškega indeksa – neslavni rekord tega stoletja), tudi Evropa je dan začela panično (Frankfurt je padel za deset odstotkov in izbrisal vse letošnje dobičke), a so bili na koncu padci "le" še štiriodstotni. New York je teden prav tako začel zelo nervozno, toda do konca ponedeljka nadomestil skoraj vse dopoldanske izgube, tehnološki NASDAQ je celo nekaj malega pridobil. Vsekakor olajšanje, ki ga je bilo v torek čutiti tudi v preostalih finančnih središčih po svetu. Zgodil se je tradicionalen "turnaround Tuesday", torkov preobrat, ko indeksi po ponedeljkovem strmoglavljenju vsaj delno okrevajo.

Znova visoki padci v New Yorku
Žal je bilo v ZDA torkovo okrevanje kratkotrajno. Newyorški indeksi so bili sprva za približno tri odstotke nad gladino, v drugi polovici dneva pa so bili znova v rdečem, NASDAQ je dan končal dobra dva odstotka nižje. Donald Trump se je namreč po kitajski uvedbi 34-odstotnih carin (to je bil odziv Pekinga na zloglasne v sredo objavljene Trumpove carine) odločil še priliti olja na ogenj in 54-odstotnim carinam dodati še dodatnih 50 odstotnih točk. Od srede tako veljajo 104-odstotne carine. Kitajska pravi, da bo šla do konca, Trump tudi ne misli odnehati, čeprav ga številni ameriški podjetniki (zdaj še Elon Musk, ki je tudi v besedni vojni s Trumpovim trgovinskim svetovalcem Petrom Navarrom) rotijo, naj vendar konča ta nesmiselni carinski armagedon, ki sesuva borze po svetu in bo slej ko prej povzročil veliko škodo gospodarstvu.

Po drugi svetovni vojni se je šele petič zgodilo, da je indeks S & P 500 v dveh dneh izgubil več kot deset odstotkov:

Direktorji že govorijo o recesiji
Znani milijarder Bill Ackman, ki je podprl Trumpovo kandidaturo za predsednika, je pozval k ustavitvi carin, da bi preprečili "gospodarsko jedrsko vojno". "Če sprožimo gospodarsko vojno proti vsaki državi na svetu, se bodo investicije ustavile, potrošniki bodo postali previdni, naš ugled se bo zmanjšal in potrebovali bi lahko desetletja, da se vezi obnovijo," je posvaril Ackman. Verjetnost za recesijo v ZDA je po številnih ocenah že več kot 50-odstotna. Prvi mož finančnega velikana BlackRocka Larry Fink pravi, da je večina direktorjev, s katerimi se je pogovarjal v zadnjih dneh, povedala, da je recesija najverjetneje že tu. Čeprav Fink poudarja, da bi lahko delniški trgi padli še za dodatnih 20 odstotkov, pa dolgoročnim vlagateljem priporoča prej nakupe kot prodaje delnic.

Krka z 8,25 evra dividende, NLB s skoraj 13
Slovenska podjetja zaradi zaostrovanja carinske vojne za zdaj ne napovedujejo slabšega poslovanja ali kakšnih sprememb načrtov pri izplačilu dividend, lahko povzamemo Dan slovenskega kapitalskega trga 2025, ki je potekal v Ljubljani in na katerem so sodelovali člani uprav številnih podjetij iz prve kotacije Ljubljanske borze. Krka ostaja zavezana cilju, da letos doseže 365 milijonov evrov čistega dobička, napovedana dividenda je 8,25 evra bruto na delnico (10 odstotkov več kot lani). Pri NLB-ju želijo prihodke zadržati na isti ravni kot lani, to nameravajo doseči predvsem z rastjo kreditiranja. Največje tveganje za njihove rezultate predstavlja Evropska centralna banka, ki bi lahko obresti znižala močneje od pričakovanj. Za dividende bodo namenili polovico lanskega dobička, pričakovati je približno 12,8 evra bruto dividende na delnico. Za leto 2026 obljubljajo, da bodo izplačali med 50 in 60 odstotki dobička.

INR: Še ta mesec bo zakon obravnavala vlada
Petrol zatrjuje, da uvedene carine nimajo neposrednega vpliva na njihovo poslovanje, bo pa čutiti posreden vpliv, saj se bo to poznalo pri gospodarski rasti in posledično padcu porabe določenih energentov. Zavarovalnica Triglav je napovedala 2,8 evra bruto dividende, Sava Re 2,25 evra. Zelo dobrodošli bodo za domači kapitalski trg tudi individualni naložbeni računi, ki prihajajo z letom 2026, (aprila bo zakon o INR-jih obravnavala vlada, nato začne svojo zakonodajno pot), vsak imetnik INR-računa pa bo lahko kupoval delnice, obveznice, zakladne menice, ETF-sklade in tudi vzajemne sklade. Kot je znano, bo pri INR-računih davčna obveznost nastopila šele v trenutku, ko bo vlagatelj znesek izplačal na svoj bančni račun. Po 15 letih bo prvo izplačilo neobdavčeno. Znesek vplačil je omejen. Prvo leto bo lahko vlagatelj vložil 20 tisoč evrov, vsa naslednja leta pa po 5000 evrov oziroma še dodatnih 5000 evrov, če bo šlo za vložek v slovenska podjetja. Znesek celotnega vplačila je omejen na 150 tisoč evrov.

Ljudska obveznica pomeni redko videno zastonj kosilo
Finančno ministrstvo želi z INR-ji spodbuditi razvoj slovenskega kapitalskega trga in nadaljevati uspešno zgodbo, ki jo je začelo z dvema izdajama ljudske obveznice. "Ljudska obveznica je prispevek k finančnemu opismenjevanju. Obrestna mera je lepa glede na depozit in hkrati približno pol odstotne točke višja od primerljive triletne državne slovenske obveznice. Takšna zastonj kosila so na kapitalskih trgih redko na voljo," je na Dnevu kapitalskega trga povedal predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač. In zakaj si ni več vlagateljev postreglo s takšnim zastonj kosilom? Bombač: "Deloma se odgovor skriva v finančnem opismenjevanju. Imamo 27 milijard evrov na bankah. Velik del tega, 24 milijard, je neobrestovan. Lani se je znesek povečal za pol milijarde evrov kljub ljudski obveznici. Koliko bo ob dvoodstotni inflaciji teh 24 milijard vrednih čez 10 let? Kupili bomo lahko za 17 odstotkov manj, čez 20 let za tretjino manj. Bi nam bilo vseeno, če bi nam od stanovanja, velikega 100 kvadratnih metrov, čez deset let vzeli 17 kvadratov? Najbrž ne."