S kar 19-odstotno rastjo v obdobju med 1. januarjem in 31. marcem je imelo zlato najboljše četrtletje po obdobju julij–september v letu 1986, ko je svet pretresla jedrska nesreča v Černobilu. Tokratna "nesreča", ki vlagatelje sili v odprodajo tveganih naložb in iskanje varnega pristana v zlatu, je povezana s trgovinsko vojno, ki jo je sprožil Donald Trump, oziroma z njenimi verjetnimi posledicami: višjo inflacijo, stagflacijo ali celo recesijo. Vse več ekonomistov vidi vzporednice z letom 1930, ko je ameriški predsednik Hoover za zaščito domačega gospodarstva podpisal Smoot-Hawleyjev zakon, ki je (seveda ob protiukrepih celotnega sveta) državo pahnil v še večjo recesijo.

Konec svobodne trgovine?
"Nihče nima izkušenj s tem, kaj pomeni premik od proste trgovine do protekcionizma, in nekako se moramo sproti prilagajati," trenutno dogajanje komentirajo borzni trgovci, ki so se kar naenkrat znašli v okolju, polnem negotovosti in dvomov, vse skupaj pa bi lahko poslabšal današnji 2. april, Trumpov dan osvoboditve, ki prinaša uvajanje dodatnih (vzajemnih carin). Washington Post je v torek poročal, da se Bela hiša nagiba k uvedbi približno 20-odstotnih carin na večino uvoza v ZDA. Številni se bojijo, da to pomeni konec svobodne trgovine, kot smo jo poznali po drugi svetovni vojni. Posledice bodo še kako čutile tudi ZDA. Pri Goldman Sachsu so verjetnost za recesijo v ZDA z 20 zvišali na 35 odstotkov. V petek bodo znane zadnje smernice na trgu dela, objavljena bo tudi marčevska ameriška brezposelnost.

Rekordna rast evropskih borz v primerjavi z Wall Streetom
Hkrati so pri Goldmanu ciljno vrednost newyorškega delniškega indeksa S & P 500 (na začetku tega tedna je zdrsnil najnižje v zadnjih šestih mesecih) znižali na 5.700 točk. Spomnimo, da decembra niti ena od pomembnejših ameriških finančnih institucij ni napovedovala letošnjega padca S & P-ja! Trenutno je ta indeks malo nad 5.600 točkami in je v prvem letošnjem četrtletju izgubil skoraj pet odstotkov. Ker je v letih 2023 in 2024 vsakič pridobil po več kot 20 odstotkov, je njegov popravek sicer precej pričakovan, le redkokdo pa bi napovedal, da bo ob takšni melanholiji v New Yorku tako vzcvetela Evropa. Vseevropski indeks STOXX 600 je v prvem četrtletju ob upoštevanju valutnih sprememb indeks S & P 500 presegel za skoraj 15 odstotnih točk, kar se v zgodovini še ni zgodilo.

STOXX 600 kratkoročno navzdol?
Evropske borze, predvsem frankfurtsko, letos navzgor poganja preobrat v fiskalni politiki in načrtovani večstomilijardni izdatki za obrambo in pripadajočo infrastrukturo, kar naj bi pospešilo gospodarsko rast. Vseeno pa je treba biti v okolju višjih carin zelo previden. Evropska izpostava Goldman Sachsa je že občutna znižala svoja pričakovanja za indeks STOXX 600, v katerem, mimogrede, ni nobenega slovenskega blue-čipa. Po njihovem mnenju bo ta čez tri mesece pri 510 točkah (prejšnja napoved: 560), čez 12 mesecev pa pri 570 točkah (prejšnja napoved: 580). Trenutna vrednost indeksa STOXX 600 (v torek je po štirih zaporednih minusih krenil navzgor in pridobil dober odstotek) je 540 točk. Če bo čez eno leto res vreden 570 točk, to pomeni 5,5-odstotno rast.

LJSE: V prvem četrtletju podražitev vseh delnic v prvi kotaciji
Ljubljanska borza, ki je bila že lani najdonosnejša v Evropi, je tudi letos močno v zeleni barvi. Indeks SBITOP se je v prvih treh mesecih zvišal za 21 odstotkov. Vse delnice, ki sestavljajo ta indeks, so se podražile, najbolj Petrolove, za 36,5 odstotka. Sledijo Krkine s 24-odstotno rastjo. Kljub sveži rasti delnice slovenskih podjetij po multiplikatorju dobička niso drage, seveda pa niti niso več tako zelo poceni, kot so dolgo bile. V torek so začele kotirati ljudske obveznice druge izdaje, ki jih je Slovenija po končanem postopku vpisa, namenjenem izključno fizičnim osebam, izdala prejšnji teden. Gre za triletni vrednostni papir z nominalno vrednostjo 1000 evrov in 2,75-odstotno obrestno mero. Prvi dan trgovanja na Ljubljanski borzi je bilo z obveznicami RS96 sklenjenih sedem poslov v skupni vrednosti 727 tisoč evrov. Zaključni tečaj je znašal 100,2 odstotka.