Občutna krepitev vrednosti delnic v New Yorku je prišla kot naročena, potem ko je bilo v ponedeljek spet opaziti hudo nervozo (vodilni indeksi so padli za okrog 2,5 odstotka), saj je Donald Trump še stopnjeval napade na guvernerja centralne banke Jeroma Powlla. Obtožil ga je, da bo povzročil upočasnitev gospodarske rasti, če nemudoma ne zniža obrestnih mer. Na družbenem mediju Truth Social ga je označil za "veliko zgubo". Powell se seveda ne bo pustil izsiljevati, na kocki je neodvisnost centralne banke. Če bo Trump zavzel še to trdnjavo (včeraj zvečer je sicer sporočil, da v resnici ne namerava odstaviti Powlla), bo še dodatno spodkopal zaupanje tujih vlagateljev v Združene države. Že zdaj je položaj skrajno neugoden, kar se zrcali v padanju dolarja in nižjih cenah ameriških obveznic, na drugi strani pa v močni rasti zlata.

Dolarska črnogledost najvišja v 20 letih
Zaradi ekstremnih ameriških političnih potez je dolar v primerjavi s košarico valut letos izgubil skoraj deset odstotkov. Po zadnji mesečni anketi Bank of Americe kar 61 odstotkov profesionalnih vlagateljev napoveduje, da bo dolar v naslednjih 12 mesecih izgubljal vrednost. To je najvišji delež v skoraj 20 letih. Beg iz dolarja in nasploh iz ameriških naložb odraža krizo zaupanja v ameriško gospodarsko politiko, je pa na drugi strani cenejši dolar dobrodošel za številne centralne banke v državah v razvoju, ki imajo večino dolga denominiranega v dolarjih. Šibkejši dolar seveda znižuje realno vrednost dolga, poleg tega pa prek cenejšega uvoza tudi znižuje inflacijo, kar centralnim bankam omogoča zniževanje obrestnih mer in s tem spodbujanje domačega gospodarstva.

Zlato do skoraj 3500 dolarjev, nato unovčevanje dobičkov
Varen pristan je predvsem zlato. Včeraj dopoldne je bilo treba za 31,1-gramsko zlato unčo plačati že skoraj 3500 dolarjev, sledilo pa je unovčevanje dobičkov in vrednost zlata se je do konca dneva za 3,5 odstotka odmaknila od rekorda. Na korekcijo so vplivale tudi izjave Scotta Bessenta, ki pa so na drugi strani prinesle kar nekaj veselja Wall Streetu. Finančni minister je namreč povedal, da je ameriško-kitajska trgovinska vojna nevzdržna, zato pričakuje, da se bodo razmere umirile. Wall Street je tako hitro nazaj pridobil vse tisto, kar je izgubil v ponedeljek. Vseh 30 delnic, ki sestavljajo Dow Jones, je bilo obarvanih zeleno. Po koncu torkovega trgovanja je Tesla kot prva izmed podjetij "veličastnih sedem" objavila rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih.

Teslin dobiček nižji za 71 odstotkov
Prihodkov je bilo devet odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju, dosegli so 19,45 milijarde dolarjev, kar je manj od napovedi analitikov (21,11 milijarde). Prihodki zgolj od prodaje avtomobilov so nazadovali kar za 20 odstotkov. Tudi Teslin dobiček je razočaral, strmoglavil je za 71 odstotkov, na 409 milijonov dolarjev. Elonu Musku se dogaja ulica, mnogi ne prenesejo njegovega lomastenja po javni upravi in mu zamerijo, ker več časa namenja politiki kot poslu. Bojkot Teslinih avtomobilov in ogorčenje nad Muskovim ravnanjem se to četrtletje močno odraža tudi pri tečaju Teslinih delnic, ki so letos padle za skoraj 40 odstotkov. Je pa to osrečilo vse, ki so poskusili s prodajami na kratko (shortanjem). Tovrstna strategija je vlagateljem skupno prinesla 11,5 milijarde dolarjev dobička, kar je letos najdonosnejši "short" tudi v svetovnem merilu.

Svet naj bi se letos vendarle izognil recesiji
Številne mednarodne institucije medtem še vedno navzdol popravljajo napovedi letošnje svetovne gospodarske rasti. Mednarodni denarni sklad je napoved rasti BDP-ja s 3,3 znižal na 2,8 odstotka. Iz banke Citi pa so sporočili, da bo svetovna gospodarska rast z lanskih treh odstotkov letos zaradi ekstremne negotovosti in padcev delniških trgov zdrsnila na 2,1 odstotka, kar je že na meji globalne recesije. Predvsem ZDA bodo prizadete, preostali svet bi lahko celo imel nekaj koristi od vse te zmede (če seveda carine po 90-dnevnem moratoriju ne bodo ostale tako visoke in če se dobavne verige ne bodo tako močno pretrgale kot med covidom), predvsem če se bodo kapitalski tokovi še naprej z Wall Streeta preusmerjali v evropska in azijska finančna središča. Nemčija se na primer zaradi Trumpovih carin zdaj lahko zadolžuje ceneje, njene obveznice veljajo za varen pristan. Včeraj je bila zahtevana donosnost dveletne nemške obveznice le 1,62-odstotna, kar je najmanj po letu 2022.

Bitcoin ni več koreliran z Nasdaqom
V aprilu se je prebudil bitcoin. Pred dvema tednoma je bil vreden le dobrih 76 tisoč dolarjev in ob Trumpovem dnevu osvoboditve sprva očitno ni (tako kot zlato) odigral vloge varnega pristana. Toda zdaj se je bitcoin že za 20 odstotkov odbil od dna in včeraj zanesljivo prebil mejo 90 tisoč dolarjev. Rast bitcoina je povezana tudi s prilivi svežega denarja v ameriške ETF-sklade na bitcoin. Na začetku aprila je bilo še opaziti močne odlive, v zadnjih dveh tednih pa je drugače. V ponedeljek je bilo na primer za 381 milijonov dolarjev prilivov. Spomnimo, da je pred tremi meseci na dan inavguracije bitcoin pri 107 tisoč dolarjih postavil rekordno vrednost, nato pa ni bilo več moči za nadaljnjo pot navzgor. Predvsem je "motilo", da je bilo gibanje bitcoina v močni korelaciji z indeksom Nasdaq, v aprilu pa se je bitcoin končno "odločil" za svojo pot: ta mesec se je njegova vrednost zvišala za deset odstotkov, medtem ko se je indeks tehnoloških delnic Nasdaq spustil za skoraj šest odstotkov nižje. Z dna se je dvignila tudi druga največja kriptovaluta eter, včeraj se je podražila za 10 odstotkov, a je pri dobrih 1700 dolarjih še vedno skoraj polovico nižje kot pred 12 meseci. Bitcoin se je v tem obdobju podražil za 40 odstotkov.