Po mnenju Malmströmove mora biti takšna odločitev evropska, časovno omejena in opredeljena z zelo jasnimi pogoji. V Bruslju zdaj želijo s članicami razjasniti obstoječo možnost za začasno uvedbo nadzora na mejah v schengenskem prostoru.

Ta se je, denimo, uporabila pri evropskem nogometnem prvenstvu, pri čemer so se o tem odločile države članice same ter o svoji odločitvi obvestile sosede in Evropsko komisijo (EK). Zdajšnja pravila so sicer po besedah Malmströmove malce ohlapna.

"Če jih bomo spreminjali, je zelo pomembno, da ne spodkopljemo ideje schengna, da to ni storjeno enostransko, da temelji na zelo dobro opredeljenih merilih, da je časovno omejeno in da gre za evropsko odločitev," je poudarila.

Članice si želijo schengna
Komisarka je ob tem izpostavila, da ji je veliko držav članic povedalo, da ne želijo storiti ničesar, s čimer bi spodkopale idejo schengna brez nadzora na notranjih mejah. "Schengen je treba absolutno braniti," je poudarila in dodala, da gre za "fantastično" idejo.

Ob tem je izrazila veselje, da je tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy zdaj bolj naklonjen bolj evropskemu upravljanju schengna. S tem je zavrnila očitke, ki prihajajo iz Pariza, da schengna ne upravlja nihče.

Komisija je sicer danes predlagala strožje spremljanje izvajanja schengenskih pravil. Čeprav je mogoče po schengnu potovati brez nadzora na mejah, ovire prostega gibanja po navedbah komisije ostajajo, ker države članice schengenskih predpisov vedno ne izvajajo pravilno.

Migracije osrednja tema evropskega vrha
Vprašanje notranjega nadzora meja se je odprlo z množicami prebežnikov iz Severne Afrike, ki so pobegnili pred nasiljem in pritisnili na zunanje meje EU-ja, zlasti Italije, Malte in Francije.

Do zdaj je v EU pobegnilo že več kot 25.000 migrantov, predvsem iz Tunizije. Poleg migrantov je zapustilo Libijo tudi precejšnje število beguncev z državljanstvom različnih držav, vključno s Somalci, Eritrejci in Sudanci, in nekaterim od njih je uspelo priti do Italije in Malte. Oseb, ki naj bi v EU-ju zaprosile za mednarodno zaščito, naj bi bilo do 3.000.

12. maja bodo na izrednem srečanju o teh vprašanjih razpravljali notranji ministri EU-ja, sicer pa bo to tudi ena ključnih tem junijskega vrha EU-ja.