Blokada štirih poglavij v hrvaških pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo seže še v čas prejšnje vlade, nadaljevala pa jih je tudi zdajšnja vlada. Konec oktobra lani je tako Slovenija prvič blokirala hrvaška poglavja in opozorila, da mora Hrvaška iz dokumentacije umakniti vse elemente, ki kakor koli prejudicirajo mejo.

Predlog št. 1: Izjava Hrvaške, da dokumenti ne prejudicirajo meje
V tem času je oblast v Sloveniji prevzela nova vlada, zastoj pa si je močno prizadevala odpraviti takrat predsedujoča Evropski uniji Francija, ki je državama predlagala, da se zastoj pogajanj reši s pisnim zagotovilo Zagreba, da v pogajalskih poglavjih z ničemer ne prejudicirajo vprašanja meje s Slovenijo. Slovenija in Hrvaška sta bili načelno pripravljeni podpisati sporazum, a je imela vsaka država svoje pogoje. Slovenija je vztrajala, da se iz evropske dokumentacije umaknejo sporni zemljevidi, Hrvaška pa, da dokumenti sploh ne prejudicirajo meje.

Predlog št. 2: Hrvaška dokumentov ne bi mogla uporabiti na sodišču za reševanje meje
Predlog je predvideval zagotovila, da Hrvaška v nobenem dokumentu ne bo prejudicirala meje. Hrvaška naj bi se zavezala, da nobenega dokumenta na sodišču za reševanje meje ne bi mogla uporabiti v svojo korist.

Konec decembra je Slovenija podala zadržke glede 10 poglavij. Hrvaška je tako lahko odprla le štiri izmed pričakovanih 15. Odnosi med državama so se precej zaostrili, na obeh straneh so padale težke besede, slovenski premier Borut Pahor je v javnosti celo izjavil, da se mu hrvaški kolega Ivo Sanader ni javljal na telefon. V Sloveniji se je začelo govoriti tudi o razpisu referenduma o vstopu Hrvaške v Nato.

Medtem je mešana slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov dosegla soglasje, da bi moral morebitni forum o meji razsojati glede na stanje na dan 25. junija 1991.

Hrvaška v Sloveniji postane notranjepolitična tema
Odprta vprašanja s Hrvaško so v Sloveniji postala izrazito notranjepolitična tema, saj je SDS napovedal obstrukcijo glasovanja o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato, če vladajoča koalicija ne bo podprla zaključnega računa za leto 2007. Računsko sodišče je namreč v zaključnem računu izdalo mnenje, da ni bilo presežka, temveč primanjkljaj, nekdanja vlada pa se s tem ni strinjala. Koalicija je zaradi že tako slabih odnosov s Hrvaško popustila in potrdila zaključni račun za leto 2007, ki zdaj izkazuje 37 milijonov presežka (namesto 9 milijonov primanjkljaja).

Predlog št. 3: O meji svet modrecev
V času napetosti med državama je Olli Rehn, evropski komisar za širitev, predlagal, da bi spor med Slovenijo in Hrvaško reševal tričlanski mediatorski svet, v katerem bi bila med drugim Nobelov nagrajenec in nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari in francoski pravnik Robert Badinter. Že takrat se je govorilo, da je prišel čas za tiho doplomacijo, za katero pa sta državi potrebovali še pol leta sporov.

Konec februarja sta se na Mokricah srečala slovenski in hrvaški premier Borut Pahor in Ivo Sander, a srečanje ni prineslo napredka. Slovenija je namreč podpirala predlog Ollija Rehna za mediacijo, Hrvaška pa je vztrajala pri mednarodnem sodišču in stališču, da je vprašanje meje dvostransko vprašanje.

Medtem je neparlamentarna Stranka slovenskega naroda nadaljevala zbiranje podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, saj je Zavod 25. junij od tega odstopil. Državni zbor je namreč pred tem sprejel sklep, ki ugotavlja, da je Slovenija ob osamosvojitvi imela stik z mednarodnimi vodami in nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi.

Predlog št. 4.: Skupna izjava o neprejudiciranju meje
Marca sta se pri Olliju Rehnu srečala slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Rehn je ob tem predlagal, da državi podpišeta skupno izjavo o tem, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bo prejudiciral morebitne rešitve spora.

Predlog št. 5: Nekakšna arbitraža
Nekaj dni kasneje je sledil nov Rehnov predlog. Po neuradnih informacijah naj bi predlog vseboval ločeno reševanje vprašanja meje na kopnem in na morju, a sta oba zunanja ministra to zanikala. Reševanje vprašanja meje naj bi sicer potekalo s pomočjo neke vrste arbitraže s podlago v mednarodnem pravu, kar je bila zahteva Hrvaške, spoštovalo pa naj bi tudi načelo pravičnosti, kar je bila zahteva Slovenije. Slovenija je na Rehnov predlog odgovorila v roku, Hrvaška pa ne.

Predlog št. 6: Hrvaška Sloveniji ponudila izhod na odprto morje
Med čakanjem na hrvaški odgovor Rehnu, pa je hrvaški predsednik Stipe Mesić Sloveniji ponudil pravico do prostega prehoda na odprto morje skozi hrvaške vode, kar pa Sloveniji v skladu z mednarodnim pravom že pripada.

Predlog št. 7: Ad hoc arbitraža
Ker tudi drugi Rehnov predlog ni bil uveljavljen - Slovenija ga je načeloma sprejela -, je Rehn predlagal ad hoc arbitražo s petimi arbitri, tri bi izbrala Evropska komisija, po enega pa Slovenija in Hrvaška. Odločitev mednarodnih pravnikov bi bila zavezujoča, arbitraža pa bi upoštevala tudi načelo pravičnosti oziroma zgodovinske in druge okoliščine.

Predlog št. 8: Kondominij v Piranskem zalivu
Medtem je starosta liberalne politike na Hrvaškem Ivo Škrabalo predlagal slovensko-hrvaški kondominij za Piranski zaliv. S tem bi po njegovih besedah Slovenija in Hrvaška prenehali določati morsko mejo in bi obe upravljali Piranski zaliv. S tem bi se uresničila tudi prizadevanja za celovitost Piranskega zaliva in stik Slovenije z odprtim morjem.

Predlog št. 9: Nova vrsta arbitraže
Ad hoc arbitraža se Hrvaški ni zdela sprejemljiva, zato je predlog dopolnila s svojimi zahtevami, ki pa niso odstopale od že znanih stališč, to so: pogajanja o meji je treba ločiti od pristopnih pogajanj, treba je takoj obnoviti pogajalski proces, mejno vprašanje pa je treba rešiti v skladu z mednarodnim pravom pred mednarodnim pravosodnim telesom. Rehn je tako upošteval slovenske in hrvaške pripombe in predstavil nov predlog reševanja meje.

O kopenski meji naj bi odločalo pet arbitrov, po enega bi imenovali Slovenija in Hrvaška, duge pa naj bi določili državi skupaj. Če dogovora ne bi bilo, bi tri arbitre določilo Meddržavno sodišče v Haagu. O stiku Slovenije z odprtim morjem bi odločali v skladu z mednarodnim pravom, upoštevali pa bi tudi načelo pravičnosti in dobre sosedske odnose. Hrvaška je bila s predlogom zadovoljna, Slovenija pa je poslala svoje pripombe na predlog, ki za Hrvaško niso bile sprejemljive.

Predlog št. 10: Zadnji Rehnov predlog
Podrobnosti zadnjega Rehnovega predloga vlada nikoli ni želela predstaviti javnosti, so pa v medije prišle informacije, da naj bi predlog vseboval določila, da se državi dogovorita o petih sodnikih, ki bi bili določeni s podpisom sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Rehn naj bi predlagal nekaj imen, državi pa bi izbrali svoje kandidate.

Sicer naj predlog ne bi vseboval skupnega reševanja meje na kopnem in na morju ter stika z odprtim morjem. V predlogu naj ne bi bilo tudi načela pravičnosti ex aequo et bono, ohranila naj bi se načelo dobrososedskih odnosov ter slovenski pogoj, da se pogajanja Hrvaške z EU-jem odmrznejo, ko se sporazum ratificira v obeh parlamentih. Rehn je predlagal, da premierja podpišeta izjavo, v kateri se državi zavežeta, da bosta spoštovali odločitev arbitrov. Hrvaška je na tej točki odstopila od pogajanj in pogovori so zamrli.

Julija je z odločitvijo, da odstopi z mesta hrvaškega premierja presenetil Ivo Sanader. Nasledila ga je Jadranka Kosor, ki se je konec julija srečala s slovenskim kolegom Pahorjem na hrvaškem gradu Trakošćan. Premierja sta napovedala rešitev odprtih vprašanj do konca leta in da bodo pogovori potekali v okviru tihe diplomacije.