Janša je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavil prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Kot ključno prioriteto je poudaril okrevanje in odpornost. "Veseli smo, da je okrevanje naravnano tudi reformno, da bomo okrevali hkrati, ko bomo izvajali zeleni in digitalni prehod."

Poudaril je pomen enakih meril glede uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja. Poudaril je pomen varne Unije, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost, tudi v soseščini, dotaknil pa se je tudi vprašanja sodelovanja z Natom.

Kot prioriteto je navedel tudi konferenco o prihodnosti Evrope. "Tukaj si želimo, da bo v prihodnjih šestih mesecih organiziranih čim več razprav za vse, ki želijo prispevati k skupni evropski prihodnosti. K tej razpravi smo poklicani vsi, ne da bi kdo druge učil o evropski prihodnosti." Kot je dejal, je treba zagotoviti enakopravno razpravo, da lahko vsak pove, kako si predstavlja to prihodnost. "Temelje za razpravo imamo, znotraj tega pa so dobrodošli vsi pogledi, kajti samo odkrita razprava lahko prinese rezultat." Na temo konference o prihodnosti EU-ja bo potekal tudi septembrski Blejski strateški forum, je še dejal.

Glede pandemije je Janša dejal, da se vsi sprašujemo, kaj bo v prihodnjih mesecih, ko bo neizogibno višje število okužb s koronavirusno različico delta. "Ko s previdnostjo spremljamo bistveno manjši pritisk pandemije in odpiranje javnega življenja, pa hkrati delamo vse, da bi bili pripravljeni na morebitni četrti val in da ta ne bi predstavljal takih posledic kot lansko jesen. Evropska strategija cepljenja deluje." Kot je dejal, je zdaj ključno, da se cepi čim več Evropejcev. "Ključno vprašanje je, kako državljane prepričati, da je vsak, ki se cepi, tisti, ki prispeva k temu, da bomo normalno živeli."

Janša o epidemiji: Zdaj je vse odvisno od posameznika

Kot pomembno pridobitev na evropski ravni je poudaril evropsko covidno digitalno potrdilo. S tem potrdilom živimo in organiziramo marsikaj svobodneje kot brez njega, je dejal. "Če je naša prva kratkoročna prioriteta narediti vse, da ne bo četrtega vala, je naše največje upanje, da se v teh šestih mesecih vračamo v čas pred covidom, čeprav bodo nekateri ukrepi še ostali." Odporen EU je nekaj, kar je prioriteta, ne glede na to, kdo vodi svet, je še poudaril. "Kar je treba narediti, kar je pred nami, ni več odvisno od EU-ja, parlamenta, vlad nacionalnih držav, ampak od vsakega posameznika. Na vas je, dragi državljani, dragi Evropejci, da to epidemijo ustavimo."

Opomnil je, da je epidemija razkrila tudi ranljivost EU-ja od tretjih držav, kot primer je navedel zaščitno opremo, sestavine za zdravila in sestavine za cepiva. "Naš cilj mora biti, da ad hoc rešitve nadomestijo trajni strukturni ukrepi, ki bodo narejeni vnaprej." Kot dober primer je izpostavil vzpostavitev evropske zdravstvene unije.

Dotaknil se je tudi vprašanja kibernetske varnosti, kot je dejal, obstajata vsaj dva vira resne grožnje na tem področju, ki ji sama ni kos nobena članica.

Glede vladavine prava je dejal, da mora biti pri vprašanjih vladavine prava vedno neodvisno sodišče tista instanca, ki odloči, ne pa politični organ. "Prav tako pomembna je kakovost delovanja pravosodnega sistema, ki mora temeljiti na neodvisnem, nepristranskem in neselektivnem sodstvu, ki v vsaki državi članici teži k pravičnosti in zagotavlja pravno zaščito brez odlašanja in nerazumno dolgih rokov."

Po njegovih besedah bo v prihodnjih šestih mesecih posebna pozornost namenjena tudi svobodi in pluralizmu medijev. Poudaril je mednarodno konferenco, ki bo v Sloveniji 23. avgusta ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Omenil je dve resoluciji, resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1096 in resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Kot je dejal, nekatere usmeritve in opozorila obeh resolucij v nekaterih mlajših evropskih demokracijah še niso realizirani. "Prav v tem vidimo del globljih razlogov za medsebojne nesporazume glede vladavine prava v posameznih članicah EU-ja. Številni niso pripravljeni ali sposobni videti primerov, v katerih standardi in jamstva vladavine prava v resnici ne ščitijo evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o EU-ju, ampak prav nasprotno; institucijam pravne države, ki so s prehodom v demokracijo le formalno prevzele nove vloge, niso pa jih tudi ponotranjile, služijo predvsem za obrambo neupravičenih privilegijev in za ohranjanje kulture delovanja, zgrajene v desetletjih nedemokratičnih ureditev in praks, ki krčijo prostor svobode in vzdržujejo zakoreninjene neenakopravnosti in krivice."

Širitev na Zahodni Balkan odgovor na izzive EU-ja

Znova je tudi poudaril pomen širjenja EU-ja na države Zahodnega Balkana. "Mi verjamemo, da je čas, da EU postane bolj strateško usmerjen glede delovanja, še posebej v neposredni soseščini." Po Janševih besedah je Zahodni Balkan strateškega pomena za Unijo, oktobra bo temu namenjen tudi vrh EU-Zahodni Balkan. "Po našem mnenju je širitev Unije logičen odziv na izzive. Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform. Mora pa ta perspektiva biti oprijemljiva, verjetna, sicer to ni več spodbuda. Ta oprijemljivost mora biti vir energije za izvajanje reform na politični ravni, da lahko nudijo podporo od spodaj navzgor." Kot je dejal, bo sicer na področju Zahodnega Balkana interese uveljavil nekdo drug. "Naš cilj je, da se poživi evropska perspektiva, ki je bila dana že l. 2003 v Solunu. Če tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej, bo te korake delal nekdo drug in ta ima drugačne interese in vrednote."

Za čimprejšnji vstop Bolgarije, Romunije in Hrvaške v schengensko območje

Glede vprašanje migracij je opozoril, da je na mizi zahteven dosje. "Mislim, da se večinoma strinjamo glede sodelovanja z državami izvora, obstaja tudi visoka stopnja soglasja glede varovanja zunanjih meja. Manj soglasja pa je glede premestitve in drugih vprašanj, tu iščemo mogoče rešitve." Po njegovih besedah so nezakonite migracije močno obremenile delovanje schengenskega območja, ki je ena najpomembnejših pridobitev našega integracijskega procesa. Zavzel se je za čimprejšnji sprejem Bolgarije, Romunije in Hrvaške v schengensko območje. "Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško po nepotrebnem držimo v čakalnici."

Svoj nagovor je končal z naštevanjem vrste vprašanj, na katera bo moral EU po njegovem mnenju odgovoriti oz. pri njih najti soglasje, od odnosov s Turčijo, Rusijo, Kitajsko in Indijo do vloge EU-ja pri odgovornosti ob umiku iz Afganistana.

Ursula von der Leyen pozvala k cepljenju, napovedala posodobitev gospodarstva

Po Janši je imela govor predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je uvod posvetila vprašanju epidemije. Dejala, da je EU aprila za 25 odstotkov zaostajal za ZDA glede deleža odraslih ljudi, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva, zdaj pa je zaostanek le še petodstoten in se zmanjšuje. A ne smemo odnehati, je dodala. Še vedno namreč ostajajo razlike med članicami glede precepljenosti, ob tem pa se širi bolj nalezljiva koronavirusna različica delta.

Predsednica komisije je opozorila, da ostaja preveliko število odmerkov neuporabljenih. Prizadevati si moramo, da bomo ljudi prepričali, da se cepijo, je dejala, saj da cepljenje "pomeni zaščito, hkrati pa tudi svobodo". "250 milijonov Evropejk in Evropejcev si je že naložilo covidno potrdilo in ti so najboljši dokaz za to zagotavljanje svobode."

Napovedala je posodobitev gospodarstva. "Posodobili bomo naše gospodarstvo in pri tem ne bomo na nikogar pozabili. To Evropejci od nas pričakujejo, pa tudi od slovenskega predsedstva, da sodelujemo kljub vsem razlikam zato, da bi dosegli rezultate za vsakega posameznega Evropejca in Evropska komisija je to pripravljena storiti."

Poudarila boj proti korupciji in zaupanje v medije, sodišča

Vprašanje, kako bomo krizo pustili za sabo, je povezano z vprašanjem zaupanja, je dejala. Omenila je zaupanje vlagateljev in podjetnikov v dobro upravljanje, ukrepe za boj proti korupciji in goljufijam, zaupati je treba v svobodne medije in neodvisna sodišča. "Pri tem računam na slovensko vlado, da bo nadaljevala pomembno delo na področju načela pravne države."

Po njenih besedah Slovenija predstavlja most k Zahodnemu Balkanu. Veseli jo, da želi Slovenija v predsedovanju dati poudarek sodelovanju s to regijo. Upa, da bo EU s slovenskim predsedovanjem lahko pospešil postopek pridruževanja Severne Makedonije in Albanije. Gre tudi za vprašanje verodostojnosti EU-ja.

Ob koncu je predsednica komisije dejala še: "Ohraniti moramo naše vrednote, kot so raznolikost, svoboda medijev, načelo pravne države, okrepiti moramo našo vzdržnost in zgraditi trajnejšo Evropo."

Weber pozval k imenovanju delegiranih tožilcev

Sledili so nastopi evropskih poslancev. Vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Manfred Weber, je Janšo pozval k takojšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.

Weber je poudaril tudi pomen vladavine prava kot samoumevnega političnega načela in opozoril, da težave v povezavi z vladavino prava v posamezni članici Unije niso težave te članice, temveč celotnega EU-ja. Poudaril je tudi polemiko v Sloveniji glede svobode medijev in pravosodja. V EPP-ju, ki je sicer Janševa politična družina, so bili pred zasedanjem zadržani.

In 't Veld Janši osebno izročila seznam vprašanj

Več evropskih poslancev je Janši nanizalo kritike glede spoštovanja vladavine prava in odnosa do medijev v Sloveniji. Poslanka iz vrst liberalcev in vodja skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld je Janši izročila seznam vprašanj, ki jih je njena skupina za spremljanje vladavine prava poslala slovenski vladi že marca, a še vedno ni dobila odgovorov. Ob tem je za oktober napovedala misijo o ugotavljanju dejstev v Sloveniji.

Evropska poslanka iz Nizozemske iz vrst liberalne Renew je v nagovoru v razpravi opozorila na to, da voditelji članic Unije dovoljujejo, da globoka kriza vladavine prava razžira naše vrednote.
Izpostavila je resno zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje in opozorila na nesprejemljivo vmešavanje v proces imenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Ob tem je bila evropska poslanka tudi kritična do največje politične skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji očita neiskrenost, ko poudarja pomen vladavine prava.

Janša ni odgovoril na vprašanji, kdaj bodo torej odgovorili na omenjena vprašanja skupine in ali se bo udeležil naslednje razprave v okviru te skupine, ki je predvidena 15. julija. Ponovil je, da so se s skupino dogovorili o predvajanju omenjenega videa, pa tega potem niso želeli storiti, ker so se naenkrat pojavile tehnične težave, ter dejal, da mu je, ko je protestiral, "gospa izključila mikrofon".

Na njihovi strani ni bilo nikoli ovir, da kdor koli pride v Slovenijo in si pogleda razmere, je še dejal Janša in izrazil veselje, da bo skupina pod vodstvom in 't Veld jeseni prišla v Slovenijo. "Upam, da se bodo pogovarjali z različnimi ljudmi, ne samo s tistimi, ki sliko prikazujejo enostransko," je še dejal.

V odgovoru na vprašanje o medijski svobodi v Sloveniji pa je Janša poudaril, da že tretjič vodi slovensko vlado in da se vsakič, ko vodi slovensko vlado, Slovenija povzpne na indeksih glede medijske svobode. V odgovoru na nastope predstavnikov političnih skupin je sicer med drugim zagotovil, da bo Slovenija opravila svoje delo, povezano z imenovanjem delegiranih tožilcev.

Kaj so v razpravi povedali evroposlanci iz Slovenije?

Evropski poslanci iz Slovenije so Janšev nagovor komentirali različno – njegova strankarska kolega Romana Tomc in Milan Zver sta ga zagovarjala, evroposlanca Tanja Fajon in Klemen Grošelj pa sta izpostavila problematične točke.

"Enako, kot je vlada predana delu za Slovenijo, je slovensko predsedstvo odločeno, da pomaga EU-ju pri doseganju ciljev, ki so pred nami," je v razpravi na plenarnem zasedanju zatrdila Romana Tomc (EPP/SDS) in dodala, da je slovenska vlada v preteklem letu pokazala, "da zna in zmore".

Tanja Fajon (S&D/SD) je prepričana, da se je v času zdajšnje vlade ugled Slovenije "žal zamajal" in da se premnogi sprašujejo "o naših vrednotah in evropski naravnanosti". Kolegom je sporočila, "da dejanja in besede predsednika vlade ali posameznih ministrov niso tudi dejanja in stališča vseh naših ljudi", kar dokazujejo tudi raziskave javnega mnenja, po katerih "velikanska večina Slovencev ne podpira smeri, v katero danes drvi naša država". Zato danes "v Sloveniji vre" in ljudje zahtevajo spremembo, je še dodala.

Tudi Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) je izrazil dvom, da večina Slovencev in tudi večina Evropejcev deli Janševo vizijo EU-ja in njegove prihodnosti. Slovensko predsedovanje Svetu EU-ja bo po besedah Grošlja "vsebinsko precej prazno", saj med pričakovanji ljudi in evropskimi vrednotami na eni strani ter izhodišči Janševe vlade "zeva velik prepad", ki "onemogoča napredek pri netehničnih, a ključnih vprašanjih, kot sta vladavina prava in svoboda medijev".

Milan Zver (EPP/SDS) je v svojem kratkem nastopu slovenski program predsedovanja ocenil kot dober in uravnotežen, predvsem pa kritiziral nastope Fajon, Grošlja in še nekaterih drugih evropskih poslancev, ki da slovensko vlado "predstavljajo kot nedemokratično in nesposobno". Sporočil jim je, da jih "dejstva negirajo", saj so bili v času, ko je Slovenijo vodil Janša, ne le višja gospodarska rast, ampak celo rodnost ter tudi indeksa medijske svobode in demokracije.

Janša: Prihodnjih šest mesecev naj bo čas vrnitve v normalnost

Po zasedanju parlamenta se je začela tiskovna konferenca, na kateri so nastopili predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, Janez Janša in Ursula von der Leyen. Janša je dejal, da so prioritete predstavili "v upanju, da bo prihodnjih šest mesecev za Evropo čas vrnitve v normalnost". Janša se je Nemčiji in Portugalski zahvalil za njuno predsedovanje. V tem času je bilo opravljenega veliko dela v zelo težkih razmerah, je dejal.

Prioritete slovenskega predsedovanja so "nekje med okrevanjem in odpornostjo po epidemiji in med razpravo o prihodnosti EU-ja in Evrope".

Janša je izrazil upanje, da bo prihodnjih šest mesecev "prehod od ukvarjanja s krizo in reševanja posledic krize do osredotočenja na strateške dileme, ki so pred nami". Pri tem je ključno, da do jeseni EU doseže zadostno precepljenost prebivalstva.

Pozval je k hitrejšemu približevanju balkanskih držav EU-ju. Glede tega je Janša dejal, da se EU v zadnjih 15 letih z izjemo Hrvaške ni širil, ampak se je krčil, da pa se je v tem času "širil nekdo drug, ki ima drugačne vrednote, ki ne prispeva k stabilnosti v soseščini, ki ustvarja zamrznjene konflikte ravno zato, da se EU ne bi širil". Janša je verjetno mislil na Rusijo, a tega ni pojasnil. Za širitev Unije je dejal, da je to "strateški odgovor na strateške izzive v naši soseščini".

Janša računa, da bo postopek imenovanja delegiranih tožilcev končan do jeseni

Na vprašanje novinarke Politica, kdaj bo Slovenija imenovala evropska delegirana tožilca, je Janša odgovoril, da mu je žal za zamudo, da se je postopek ponovil, in da računa, da bo izpeljan do jeseni. Pozneje je dodal še, da obstaja veliko več neprimerno resnejših težav, o katerih naj mediji pišejo, in navedel politične zapornike v Belorusiji, ki sicer ni članica EU-ja.

Ursula von der Leyen: Vladavina prava je absolutni predpogoj

Za okrevanje gospodarstva je nujen pogoj dobra zdravstvena situacija, pa je poudarila predsednica komisije. "Vemo, da je vladavina prava absolutni predpogoj za vse druge naloge, vključno z gospodarskim okrevanjem in uspešno preobrazbo."

Glede širitve EU-ja komisija deli iste cilje s slovenskim predsedstvom, pri tem pa mu bo pomagala.

Kritike, a tudi podpora skrajne desnice

K vladavini prava so pozvali tudi socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica, ki so pričakovano opozorili tudi na pomen svobode medijev in na incident ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja ob obisku Evropske komisije v Sloveniji prejšnji teden. Izvršni podpredsednik komisije, socialdemokrat Frans Timmermans, je namreč protestno zavrnil udeležbo na skupinski fotografiji komisije in slovenske vlade zaradi zanj nesprejemljivega odnosa Janše do sodnikov in socialdemokratskih evropskih poslancev.

Predstavnik liberalne skupine Renew Malik Azmani je Janšo pozval, naj preneha nadlegovati novinarje in sodnike, naj preneha imenovati svoje prijatelje na položaje in naj imenuje evropska delegirana tožilca v Sloveniji. "Usmerite se iz teme k svetlobi," je pozval.

Sopredsednica evropskih zelenih Ska Keller je poudarila, da ustrahovanje svobodnih medijev in civilne družbe ni tisto, kar pričakujejo od slovenskega predsedstva. Opozorila je tudi na pomanjkanje ambicij na področju boja proti podnebnim spremembam.

Skrajna desnica je Janšo podprla

V evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki združuje tudi skrajno desne stranke, pa so Janšo podprli. Predstavnik skupine Raffaelle Fitto je izrazil, da so pomirjeni glede njegovega pristopa do evropskih načel in temeljnih vrednot, in bil kritičen do kritik glede evropskih delegiranih tožilcev.

V skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) so med drugim slovenskemu predsedstvu zaželeli vso srečo v prihodnjih šestih mesecih in poudarili pomen spoštovanja različnih narodov..

Vzdušje drugačno kot leta 2008

Vzdušje je bilo tokrat precej drugačno kot januarja 2008, ko je Janša v Evropskem parlamentu predstavil prednostne naloge prvega slovenskega predsedovanja. Tedaj je evropske poslance in poslanke zanimalo zlasti Kosovo, ki je kmalu zatem razglasilo neodvisnost.

Protest pred zasedanjem

Zeleni so pred začetkom zasedanja pred plenarno stavbo v sodelovanju s slovenskima aktivistoma Jašo Jenullom in Teo Jarc izvedli "ustvarjalni protest", s katerim so želeli dati glas tistim, ki jih Janša napada oziroma priložnost slovenski civilni družbi, da pove svojo plat zgodbe. Pred glavnim vhodom v poslopje parlamenta so aktivisti nalepili izreze stopal, kakršni so bili v času pandemije in omejevanja protestov že postavljeni pred državnim zborom.

Sledilo še več srečanj

Janša se je pred zasedanjem srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Sassolijem, ob robu zasedanja pa so sledili tudi pogovori z evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marijo Gabriel ter z vodjema političnih skupin EPP in Renew, Manfredom Webrom in Dacianom Ciolosom.

Zvečer je Janša v strasbourški sinagogi prejel nagrado francoske judovske skupnosti v zahvalo za izkazano prijateljstvo do judovske skupnosti in Izraela. Vlada Janeza Janše je med majskimi napadi Izraela na okupirano Gazo, v katerih je bilo ubitih več kot 250 ljudi, med njimi tudi 66 otrok, na svojem poslopju razobesila izraelske zastave.