"Čas je, da ustavimo upadanje biotske raznovrstnosti in z ambicioznimi globalnimi cilji prispevamo k ohranitvi narave ter do leta 2030 k zavarovanju 30 odstotkov svetovnih zemljišč in oceanov ter obnovi degradiranih ekosistemov," je, kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, dejal predsedujoči minister Andrej Vizjak.

Prvi osnutek globalnega okvira za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki je bil objavljen 12. julija, predvideva ambiciozen pristop, ki je nujen za korenito preobrazbo delovanja vlad, ekonomskih sektorjev in družbe v celoti za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti, pravi ministrstvo. Vizija do leta 2050 – živeti v harmoniji z naravo – bo dosežena s štirimi dolgoročnimi cilji ter 21 cilji in mejniki do leta 2030, navaja ministrstvo in dodaja, da je predlagano zavarovanje 30 odstotkov kopnega in morja na svetovni ravni, obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst ter znatno zmanjšanje onesnaževanja.

Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je po navedbah ministrstva na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija kot predsedujoča država biotsko raznovrstnost in opraševalce uvrstila med prednostne teme. Povedal je, da je zaradi upadanja biotske raznovrstnosti ukrepanje nujno, zato si skupaj prizadevajo za pripravo dobrega okvira, ki bo obravnavan na konferenci pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15). Konferenca bo predvidoma oktobra na Kitajskem, je razvidno s spletne strani konvencije.

EU si prizadeva za velikopotezen nov predlog svetovnih ciljev za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in 2050 oz. za t. i. globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

Nova globalna strategija kot dobra osnova za zaključek pogajanj

Ministri so se po navedbah slovenskega okoljskega ministrstva strinjali, da prvi osnutek nove globalne strategije predstavlja dobro osnovo za zaključek pogajanj. Treba bo stremeti k skupnemu reševanju podnebne in biodiverzitetne krize, pomembno bo vključevanje varstva biotske raznovrstnosti v druge vladne politike, ekonomske sektorje, vključno s finančnim, in družbo v celoti, so poudarili. Menili so, da bo treba zagotoviti več virov za zagotavljanje biotske raznovrstnosti v razvitih državah in državah v razvoju.

Sorodna novica Vizjak: Delitev bremen med državami članicami mora biti pravična in stroškovno učinkovita

Pogajanja o novih svetovnih ciljih se bodo začela 23. avgusta in bodo potekala do predvidenega sprejetja globalnega okvira na zaključnem delu druge faze konference COP15 spomladi prihodnje leto, so napovedali.

"COP15 predstavlja ključni mejnik v prizadevanju za povečanje svetovnih ambicij po skupnem prepoznavanju podnebne, biodiverzitetne kot tudi zdravstvene krize. Nekateri vzroki in rešitve vseh treh kriz so medsebojno povezani in potrebujejo usklajeno iskanje skupnih, na naravi temelječih rešitev, ki bodo omogočale doseganje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030," so poudarili.

Ministri so ponovno izrazili skrb zaradi upada prostoživečih opraševalcev ter posledic tega za biotsko raznovrstnost. Pokazali so pripravljenost za okrepljeno varstvo opraševalcev, vključno z izboljšanjem spremljanja stanja prostoživečih opraševalcev in aktivnostmi za izboljšanje habitatov opraševalcev ter za povečanje ozaveščenosti ključnih sektorjev in družbe o pomenu aktivnega varstva, so še sporočili z ministrstva.