Ministri so se osredotočili pretežno na praktičen vidik in vprašanje, kako sodelovati z novimi oblastmi v Afganistanu, je pred začetkom dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU-ja na Brdu pri Kranju dejal Borrell. To še ne pomeni priznanja, je znova zatrdil. Vendar pa moramo razviti sodelovanje s talibani pri številnih vprašanjih. Med temi je omenil humanitarno pomoč in pa, kako poskrbeti za ljudi, ki so še v Afganistanu in želijo zapustiti državo. Kako nadaljevati delo, da bi pomagali ljudem, najranljivejšim in tistim, ki so delali za EU, bo eno od vprašanj, ki ga bodo obravnavali ministri.

"Za to je potrebno sodelovanje s talibani," je dejal Borrell. Ministri bodo danes govorili o tem, kako to storiti na usklajen način in v skladu z izpolnitvijo pogojev, tudi glede na to, kakšno vlado v Kabulu bodo oblikovali.

Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je dejal, da se je treba pogovarjati s talibani, ker je treba pomagati ljudem v Afganistanu. Za Nemčijo je pomembno, da se v odnosih s talibani določijo nekateri pogoji, kot so oblikovanje vključujoče vlade, zaščita človekovih pravic in pravic žensk in da Afganistan ne bo znova postal zatočišče za teroriste. "Če bodo ti pogoji izpolnjeni, smo pripravljeni obnoviti tudi razvojno pomoč," je dejal.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je poudaril, da morajo talibani vedeti, da bo država brez mednarodne pomoči propadla. Znova je bil kritičen do držav, ki ne želijo sprejeti ljudi iz Afganistana. "Evropa ne more biti dobra Evropa, če omejuje število beguncev. (...) V teh razmerah moramo biti pripravljeni pomagati ljudem, ki se borijo za svoje življenje," je dejal.
Da je treba ogroženim Afganistancem omogočiti prihod v Evropo, je poudarilo še več drugih zunanjih ministrov EU-ja.

Nasprotovanje temu pa je izrazil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je dejal, da se Afganistancev ne sme spodbujati, da brez omejitev zapuščajo državo. "To bi lahko namreč destabiliziralo regijo," je dejal. Z njim se je strinjal poljski zunanji minister Zbigniew Rau.

Migracije bodo sicer eno od vprašanj, ki bodo v ospredju današnje razprave. Ministri se bodo posvetili še novi politični pokrajini, zlasti vlogi Rusije, Kitajske, Turčije, Indije in Pakistana, ki prav tako na tak ali drugačen način čutijo posledice dogodkov v Afganistanu.

V petek bodo ministri govorili o odnosih med EU-jem in Kitajsko, pristopu Unije do zalivskih držav ter o sodelovanju EU-ja z indo-pacifiško regijo. Evropskim kolegom se bo pridružil indijski zunanji minister Subrahmanjam Jaishankar, ki jim bo predstavil poglede na razvoj te regije.

"Primer Afganistana je pokazal, kako vsiljevanje demokracije od zunaj ni mogoče"

Predtem so se že zunanji ministri petih sredozemskih držav v okviru Blejskega strateškega foruma zavzeli za okrepljeno sodelovanje v regiji. Opozorili so predvsem na težavo migracij, ki jih bo v regiji povzročila afganistanska kriza.

Slovenski minister Anže Logar je povzel zaskrbljenost celotnega EU-ja zaradi položaja v Afganistanu po talibanski vrnitvi na oblast. Vsekakor pa Unija ne bo ponovila napak iz begunske krize leta 2015, je poudaril. Odprtja vrat za vse afganistanske begunce ne bo, sta poudarila tudi zunanja ministra Cipra Nikos Kristodulides in Grčije Nikolaos-Georgios Dendias. Tudi portugalski zunanji minister Augusto Santos Silva je zatrdil, da sredozemske članice EU-ja tokrat ne bodo ostale same pri spopadanju z migracijami. Peterica ministrov se bo zvečer in v petek udeležila neuradnega srečanja zunanjih ministrov EU-ja na Brdu pri Kranju.

Malteški zunanji minister Evarist Bartolo je opozoril, da je primer Afganistana pokazal, kako vsiljevanje demokracije od zunaj ni mogoče in da tudi ni mogoča gradnja demokracije od zgoraj navzdol. "Kot bi začeli graditi hišo pri strehi," je ponazoril in opozoril, da se to zdaj dogaja tudi v Severni Afriki, zlasti v Tuniziji in Libiji, kjer so težave velike in bi jih bilo treba reševati celostno.

Na stanje na severu Afrike je Bartolo ob koncu razprave še enkrat izrecno opozoril, ko je druge kolege iz EU-ja pozval, naj si razširijo obzorja glede severne Afrike: "Ali bomo še naprej pričakovali, da pridelujejo sadje in zelenjavo, kar mi potem predelujemo sami, hkrati pa od njih pričakujemo, da bodo ustvarjali delovna mesta in da ne bodo prečkali morja k nam?"

"Naučimo se kaj o njihovi kulturi, zgodovini in geografiji. Kajti včasih se zgrozim nad tem, kar slišim, tudi kar sem slišal tu od nekaterih. Kot da so vsi z druge strani morja IS in ne smejo kontaminirati naše celine. To je grozljivo," je dejal malteški zunanji minister.

Sicer ni izrekel nobenega imena, a v sredo je na uvodnem panelu BSF-ja o "kontaminaciji Evrope" govoril madžarski premier Viktor Orban, ki se je zavzel, da je treba migracije ustaviti, ker da prihajajo samo muslimani in s tem spreminjajo "krščansko kulturno identiteto Evrope".

Ciprski minister je dejal, da bi bilo treba pri vprašanju migracij nasloviti temeljna vprašanja, sicer se bodo krize venomer ponavljale. Eden temeljnih vzrokov pa so predvsem podnebne spremembe, je dejal Kristodulides.

Opozorila tudi na podnebne spremembe in posledice epidemije

Grški minister Dendias se je strinjal in opozoril, da so se razsežnosti podnebnih sprememb letos poleti dramatično pokazale tudi z uničujočimi požari v celotni regiji, kot možnost reševanja težav v regiji pa je Kristodulides izpostavil načrte o vzpostavitvi regionalne varnostne organizacije v vzhodnem Sredozemlju. Silva pa je dejal, da bi to lahko bil zgled za celotno območje Sredozemlja.

Ministri so sicer govorili tudi o posledicah pandemije covida-19 za regijo, pri čemer je malteški minister znova opozoril, da je cepljenih le malo prebivalcev Afrike. Medtem ko se v Evropi že govori o tretjem odmerku, sta v Afriki zgolj z enim cepljena le dva odstotka ljudi, je dejal Bartolo. Pandemija bo tako prišla nazaj pred naš prag, je dodal Dendias.

Govor je bil tudi o vse večji vlogi Kitajske na območju. Ministra Grčije in Portugalske sta zavrnila vsakršno moraliziranje, ker so sredi finančne krize prodali nekatera pomembna državna podjetja kitajskim vlagateljem. To je bilo treba storiti po diktatu, interesa evropskih vlagateljev pa ni bilo, sta opozorila tako Dendias kot Silva.

Logar je ob tem dejal, da EU-ju včasih manjka dolgoročne zunanjepolitične strategije, kakršno si Kitajska lahko privošči zaradi svojega političnega sistema. "Problem" v EU-ju pa so pravzaprav volitve na vsaka štiri leta," je nakazal Logar.

Bartolo je sicer opozoril, da zgražanje in pritiski na Kitajsko, ki je med največjimi državami sveta, ne bodo uspešni. Kitajsko je treba spoštovati, kar ne pomeni, da se je treba z njo strinjati. In to velja tudi za druge države. "Svetu moramo biti za zgled," se je zavzel Bartolo.

Korak naprej k ustanovitvi evropske vojske?

Skoraj vse države članice se strinjajo, da "moramo okrepiti sposobnost, da delujemo samostojno, ko in kjer je to potrebno", je na novinarski konferenci po neuradnem zasedanju obrambnih ministrov EU-ja na Brdu pri Kranju dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Imamo vojske, imamo vire, težava je v usklajenosti in volji mobilizirati te vire," je povedal.

Afganistan je po Borrellovih besedah dober primer, ki prihaja ob pravem času, da mobiliziramo voljo držav članic in dojamemo, da ni drugega načina za soočenje z novo situacijo, kot da smo sposobni delovati sami.

"Afganistan je pokazal, da imajo pomanjkljivosti v naši strateški avtonomiji svojo ceno. Edina pot naprej je, da združimo moči in okrepimo ne samo naše zmogljivosti, ampak tudi našo voljo po ukrepanju," je pojasnil, kar pomeni dvig ravni pripravljenosti v okviru skupnega vojaškega usposabljanja, pa tudi vzpostavitve novih orodij, kot so sile za hitro odzivanje.

Glede podpore med članicami je Borrell priznal, da popolnega soglasja vseh članic o teh silah še ni, ampak da to ni pomembno, ker na današnjem zasedanju obrambnih ministrov niso sprejemali odločitev, ampak so le razpravljali. Dejanska odločitev bo sprejeta v novembru.

Zamisel o evropskih silah za hitro odzivanje, ki bi lahko štela okoli 5000 vojakov, bo po Borrellovih besedah pomemben del strateškega kompasa, ki je sicer eden ključnih procesov za doseganje večje strateške avtonomije Evrope.

Minister za obrambo Matej Tonin je poudaril, da ima EU svoj obrambni sklad, ki lahko obravnava in začne urejati ta problem. "Imamo denar, in če imamo politično voljo, da v prihodnjih letih zgradimo tudi te nujno potrebne zmogljivosti za avtonomno delovanje, tudi v zelo zahtevnih območjih, potem smo tukaj naredili zagotovo korak naprej," je povedal.

Sam je že danes videl velik napredek. Posamezne države članice so namreč napovedale, da bodo predlagale, kako spremeniti obstoječe mehanizme, da bodo omogočali hitrejše politične odločitve in hitrejšo intervencijo.

"In to vsekakor je korak naprej, da bo iz držav članic prišel konkreten predlog, in če bo sprejemljiv za vse članice, potem imamo konkretno rešitev," je povedal.

Predvsem za majhne države članice je soglasje pomembno orodje, vendar pa se je treba včasih odločiti, kaj je pomembnejše – hitro ukrepanje ali vztrajanje pri soglasju. To je po ministrovih besedah tudi ključna ovira, s katero se spoprijemajo pri iskanju dogovora.