Mehanizem se bo glede na današnji dogovor sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro. Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetovnih trgih.

Zgornja meja po besedah češkega ministra za industrijo Sikele ni kapica, tako da bo šla lahko cena plina tudi nad 180 evrov. Do tega bo prišlo, če bo cena LNG na globalnih trgih višja od 145 evrov. Vendar pa ne bo smela biti višja od dejanske cene LNG plus 35 evrov.

"To ni fiksna kapica, ampak dinamična. Rad bi poudaril, da pri tem predlogu ni nikoli šlo za raven cenovne kapice," je povedal Sikela.

Poleg tega mehanizem ne sme ogroziti varnosti oskrbe s plinom ali stabilnosti finančnih trgov v EU. "Zato smo vključili več varovalk, da bo lahko hitro ali celo samodejno deaktiviran," je dejal češki minister.

Samodejno bo deaktiviran, če bo seštevek cene LNG-ja in 35 evrov tri dni pod 180 evrov ali pa če bodo razglašene izredne razmere na regionalni ravni ali ravni EU glede oskrbe s plinom.
Uredba vključuje tudi mehanizem ustavitve, o čemer bo morala ob posvetovanju s pristojnimi agencijami odločiti komisija. Ustavljen bo, če bo prišlo do tveganja za varnost dobav energije, finančne stabilnosti ali povečane porabe plina.

Mehanizem za omejevanje cen bo mogoče uporabljati od 15. februarja 2023, ko bo sprožen, pa bo v veljavi najmanj 20 dni, če ga ne bo treba prej ustaviti ali deaktivirati. Obsegal bo terminske pogodbe za en in tri mesece naprej ter eno leto naprej na TTF in tudi drugih plinskih borzah v EU. Če bo komisija ugotovila, da druge borze negativno vplivajo na delovanje mehanizma, bo lahko predlagala njihovo izključitev.

Madžarska proti, Nizozemska in Avstrija vzdržani

Članice so politični dogovor potrdile s kvalificirano večino. Po neuradnih informacijah mu je nasprotovala le Madžarska, Nizozemska in Avstrija pa sta se vzdržali. Nemčija, ki je bila med najostrejšimi nasprotnicami omejevanja cen plina, in vse ostale članice pa so predlog podprle. Zdaj ga bodo morale uradno potrditi še po pisnem postopku.

Evropska komisija je predlog mehanizma predstavila sredi novembra. Predvideval je, da bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.

Današnje zasedanje ministrov za energetiko je že tretje o tem predlogu. Pretekli teden so jih tudi voditelji EU na vrhu v Bruslju pozvali, naj danes dosežejo dogovor.

Moskva je v prvem odzivu na današnjo odločitev EU sporočila, da je omejevanje cen nesprejemljivo. "To je kršenje tržnega določanja cen," je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Cilji Slovenije izpolnjeni

Slovenija je zadovoljna z dogovorom o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina, saj bo veljal za vse terminske pogodbe do enega leta in za vse regionalne plinske borze, kar sta bili tudi glavni zahtevi Slovenije v pogajanjih.

Slovenija je po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra zadovoljna z doseženim dogovorom, saj bo mehanizem veljal za vse terminske pogodbe za plin do enega leta. Prav tako pa bo poleg za nizozemsko vozlišče TTF veljal tudi za vse druge regionalne borze.

Podjetja že čutijo posledice, saj so se ministri zadnje tedne intenzivno pogajali, močno sporočilo pa so poslali tudi voditelji držav članic, ko so v četrtek ministre pozvali, da se morajo dogovoriti, je še povedal Kumer. Poleg tega se bo trend padanja cen plina, ki se trenutno dogaja na trgih, z današnjim dogovorom samo še učvrstil, je menil.