Gospodarske sankcije proti Rusiji EU podaljšuje, češ da Moskva ne spoštuje mirovnih dogovorov o Ukrajini. "EU je enoten glede podaljšanja gospodarskih sankcij proti Rusiji," je na Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska spremljata Francija in Nemčija, saj so bili izpogajani v okviru t. i. normandijske četverice, ki vključuje še Rusijo in Ukrajino. Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta voditeljem poročala o izvajanju dogovorov. Podaljšanje sankcij je bilo pričakovano.

Korak k obrambni uniji
Voditelji so v Bruslju slovesno in simbolno zaznamovali postavitev novega evropskega obrambnega stebra, poznanega pod angleško okrajšavo Pesco. Ambiciozno vizijo evropske obrambne skupnosti je Unija po Tuskovih besedah ustvarila pred pol stoletja, vendar sta za njeno udejanjenje manjkala pogum in enotnost, sanje niso bile v skladu z realnostjo. "Danes pa sanje postajajo resničnost," je poudaril.

Pri projektu nove oblike obrambnega sodelovanja, ki velja za ključen korak k obrambni uniji, sodelujejo vse članice Unije razen Velike Britanije, Danske in Malte.

Sodelujoče države so se med drugim zavezale k rednemu povečevanju obrambnih izdatkov, ne pa tudi h konkretnemu cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke, k čemur težijo članice Nata.

Medtem ko Tusk poudarja, da novi evropski obrambni projekt ne bo škodil Natu, temveč nasprotno. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg svari pred dvojnimi strukturami.

Sodelujoče članice so že opredelile prvih 17 projektov, ki vključujejo vzpostavitev zdravstvene enote EU-ja, pomorski nadzor, podvodne drone in kibernetsko varnost. Slovenija je za zdaj potrdila načelni interes za sodelovanje pri dveh projektih, in sicer pri čezmejni vojaški mobilnosti in oblikovanju logističnega vozlišča.

Premier Miro Cerar je dejal, da Slovenija s sodelovanjem v projektu Pesco ostaja del najbolj povezanega dela Unije, sodelovanje pa naj bi ji zagotovilo še večjo varnost in obenem mnogo boljši izkoristek obrambnih izdatkov.

Krepitev obrambnega sodelovanja sta politično omogočili tudi odločitev Velike Britanije za izstop iz EU-ju in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, ki glasneje kot njegovi predhodniki opozarja, da mora Evropa prispevati večji delež v skupnih čezatlantskih vojaških izdatkih.

Vprašanje beguncev deli EU na zahod in vzhod
Članice so bolj kot pri vojaškem vprašanju razdeljene pri vprašanju begunskih kvot. Konkretnih premikov tudi zdaj ni pričakovati. Kvote članice delijo na osi zahod-vzhod. Tudi Tusk, sicer Poljak, je proti kvotam, ki jih je označil za neučinkovite, zaradi česar je bil deležen kritik, tudi Evropske komisije in več voditeljev.

Med njimi je bila tudi nemška kanclerka, ki je izrazila prepričanje, da je potrebna solidarnost ne le navzven, temveč tudi znotraj Evrope, pri čemer se je izrekla proti selektivni solidarnosti.

Da je solidarnost nujen element evropske migracijske politike, je poudaril tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki opozarja, da članice ne morejo trgovati v begunski krizi. Poudaril je še pomen zaščite meja in zagotovitve normalnih razmer za življenje v državah, iz katerih bežijo prebežniki.

Avstrijski kancler Christian Kern je Tuskov pristop označil za "popolnoma nerazumljiv". Dejal je, da se ugodnosti uživajo skupaj in bremena prav tako nosijo skupaj.

Tusk s podporo Višegrajske četverice
Višegrajska četverica - Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska - na drugem bregu podpira Tuskova stališča in vztraja, da so kvote nesprejemljive. Češki premier Andrej Babiš je na primer poudaril, da kvote niso rešitev, temveč se je treba boriti proti "migromafiji", ki da služi milijarde evrov z zavajanjem nesrečnih ljudi o boljši prihodnosti v Evropi.

EU je v sklopu spopadanja s povečanim prihodom beguncev leta 2015 sprejel zakonodajo o začasni shemi za njihovo premeščanje znotraj Unije, ki se je iztekla septembra, zdaj pa razpravlja o stalnem obveznemu mehanizmu za premeščanje ljudi v primeru resnih kriz, ki zavira prenovo azilnega sistema.