V slovenski kvoti bo 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, ter 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav, je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. Slovenija bi morala sicer po prvotnem bruseljskem izračunu sprejeti 702 begunca, kar pa je premier Miro Cerar že pred časom zavrnil.

Dogovor o razporeditvi preostalih oseb - članice EU-ja so se namreč zavezale k sprejemu 55.000 beguncev - bodo države Unije dosegle do konca leta, je pojasnil državni sekretar. Dogovor je velik napredek in korak v pravi smeri, je še poudaril Špenga in napovedal, da se bo dogovor začel uresničevati jeseni, saj je treba še do konca izvesti postopke odločanja v EU-ju.

Ministrstvo za notranje zadeve po besedah državnega sekretarja pripravlja podroben načrt nastanitve in oskrbe teh ljudi, kar je zahtevna naloga in ključno bo sodelovanje s preostalimi resorji.
Italija in Grčija zadovoljni
Izredno zasedanje ministrov Sveta EU-ja za notranje zadeve je bilo namenjeno izključno problematiki migracij, cilj pa oblikovanje dokončnega dogovora o sprejemu oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ministri so dosegli dogovor o porazdelitvi 54.760 oseb, od tega 32.256 oseb v projektu prerazporeditve in 22.504 oseb v okviru projekta trajne preselitve. Hkrati je bilo dogovorjeno, da bo v kratkem dosežen dogovor o ključu prenosa presežka na strani trajne preselitve na prerazporeditev in da bo Svet še pred koncem leta dosegel dogovor o zapolnitvi manjkajočih mest. Gre torej za postopno izvedbo dogovora na Evropskem svetu in s tem sta se strinjali tudi Italija in Grčija.

Kot je povedal državni sekretar Špenga, je Slovenija vseskozi zagovarjala stališče, da želi delovati solidarno: "Ob tem smo poudarjali, da moramo biti odgovorni tako do svojih državljanov kot tudi do drugih držav članic in sprejeti na svoje ozemlje toliko ljudi, kolikor smo jih v določenem času sposobni oskrbeti in jim nuditi pomoč."

Slovenija je v pogajanjih vseskozi izpostavljala tudi vidik varnosti. Država namreč mora vedeti, koga sprejema na svoje ozemlje in mora imeti na voljo tudi možnost, da zaradi potencialnega ogrožanja notranje varnosti sprejem nevarnih oseb zavrne. Pomisleki Slovenije, ki so se jim pridružile tudi nekatere druge države članice (Nemčija, Češka, Slovaška, Nizozemska), so bili upoštevani.

Hkrati je državni sekretar na zasedanju povedal, da Slovenija pozdravlja finančno podporo projektoma, a hkrati poudaril, da smo podprli izjavo Portugalske, ki v deklaraciji izpostavlja vprašanje načina financiranja.

Letos naj bi v EU prišlo več kot milijon beguncev
Obenem so ministri razpravljali tudi o nekaterih dodatnih elementih odziva na problematiko migracij v Sredozemlju - oblikovanju t. i. "hotspots" v državah članicah na zunanji meji, ki so pod velikim migracijskim pritiskom (v prvi fazi sta to Italija in Grčija), in dogovor o uvrstitvi držav Zahodnega Balkana na sezname varnih tretjih držav, ki jih imajo države članice.
So pa nekateri že pred razpravo opozorili, da s porazdelitvijo problematika beguncev ne bo rešena. "V EU je lani prišlo več kot 600.000 beguncev, letos jih bo več kot milijon. Tudi če se dogovorimo o razporeditvi 60.000 beguncev, težava še zdaleč ne bo rešena," je posvaril avstrijski zunanji minister Sebastjan Kurz.
Avstrija je poleg Švedske in Madžarske med tremi članicami z največ prošnjami za azil. Avstrija prejme 1.000 prošenj na mesec, Portugalska pa 100. Avstrija je lani prejela 30.000 prošenj za azil, letos jih pričakuje 70.000.