Neodvisnost Kosova naj bi nato začela veljati marca, ko bo Priština izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz mirovnega načrta nekdanjega posebnega odposlanca za ZN Marttija Ahtisaarija. Kosovski parlament bi do takrat moral sprejeti zakon o pravicah srbske skupnosti na Kosovu, o varstvu kulturnih in verskih spomenikov ter novo ustavo in državne simbole.

Dan po razglasitvi, 18. februarja, naj bi EU na sestanku ministrov za zunanje zadeve "vzel na znanje" kosovsko neodvisnost, zatem pa naj bi vsaka članica evropske povezave začela proces priznanja Kosova. Številne članice naj bi sprejele t. i. politično deklaracijo, ki ima moč političnega priznanja neodvisnosti, sledil pa naj bi postopek vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kosovom. Deklaracijo naj bi sprejela večina držav. Neodvisnosti najbolj nasprotujeta Ciper in Romunija, določene zadržke pa imata še Grčija in Slovaška, ki naj bi neodvisnost priznali pozneje.

Na tem sestanku naj bi ministri tudi sprejeli načrt za misijo EU-ja na Kosovu. Svet EU-ja je že potrdil pravne in finančne temelje za vzpostavitev 1.800-članske pravno-policijske misije EU-ja na Kosovu. Vladimir Čižov, ruski veleposlanik pri EU-ju, je to evropsko institucijo posvaril, da bi priznanje neodvisnosti Kosova in napotitev misije v pokrajino pomenila nevaren precedenčni primer v mednarodnem pravu.

T. V.