Dogovor naj bi bil po besedah nemške kanclerke Angele Merkel preboj v energetski in okolijski politiki Unije. Nacionalne cilje za večjo uporabo obnovljivih virov naj bi države določile pozneje ob upoštevanju različnih nacionalnih izhodišč in finančnih zmožnosti.

Evropa zdaj v ospredju
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da lahko preostalemu svetu sporočimo: Evropa je prevzela vodilno vlogo in morate se nam pridružiti v boju proti podnebnim spremembam. Brez zavezujočih ciljev bi po mnenju Merklove v boj proti podnebnim spremembam le s težavo pritegnili tudi druge države, še posebej ZDA, Kitajsko, Indijo in Brazilijo.

Vsak lahko kaj naredi
Nemška kanclerka je opozorila tudi, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju porabe energije že tako, da doma navadno žarnico zamenja z varčnejšo.

Na zasedanju so voditelji pozvali Evropsko komisijo, da že do leta 2008 poda predloge glede zahtev za izboljšanje energetske učinkovitosti pisarniške in cestne razsvetljave, do leta 2009 pa pripravi predloge glede žarnic in razsvetljave v gospodinjstvih. Enega prvih ukrepov je pred kratkim sprejela ciprska vlada, ki je prebivalcem razdelila zavitek varčnejših žarnic.

Dogovor o zavezujočih ciljih je sprejel tudi francoski predsednik Jacques Chirac, vendar kolege opozoril, da mora pri ukrepih za znižanje emisij pomembno vlogo igrati tudi jedrska energija.

Slovenija se zaveda pomena jedrske energije
Pomena jedrske energije se zaveda tudi slovenski premier Janez Janša, ki je po zasedanju dejal, da zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov "realno gledano najbrž ne bo mogoče doseči" brez upoštevanja deleža, ki ga daje jedrska energija. Slovenija je zato zadovoljna, da je to spoznanje zapisano v sklepih vrha, saj je jedrska energija zanjo pomemben delež energetske bilance, pravi Janša, ki ob tem tudi ne izključuje gradnje drugega bloka jedrske elektrarne.