Evropska komisija bo zdaj pripravila nov vsebinski predlog za uvedbo tega davka.

"Prav gotovo je najpomembnejša novica z današnjega zasedanja to, da je bil sprejet sklep, da se začne postopek okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe davka na finančne transakcije," je po koncu zasedanja naznanil finančni minister Janez Šušteršič.

Davek želi uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je že novembra nakazala tudi Nizozemska.

Države, ki v pobudi ne želijo sodelovati, so po Šušteršičevih besedah danes opozorile, da uvedba tega davka ne sme prizadeti njihove konkurenčnosti.

Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta pa je ob sprejetju odločitve poudaril, da enajst članic Unije, ki bodo sodelovale v pobudi, predstavlja dve tretjini bruto domačega proizvoda EU-ja in 90 odstotkov območja evra.

Če bi bil davek uveden v celotnem EU-ju, bi po ocenah komisije prinesel 57 milijard evrov na leto. Glede na omenjene številke bi bil po komisarjevih besedah tudi njegov doprinos v enajstih članicah večji, kot na prvi pogled kaže razmerje 11 : 27.

Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU-ju. Evropska komisija je celo predlagala, naj postane novi vir polnjenja evropskega proračuna, a soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči.

Najodločneje mu nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega investitorjev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska.