Lansko pomlad, v času prvega vala pandemije covida-19, je začelo število smrti v EU-ju strmo naraščati. Še posebej v nekaterih državah članicah je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti izjemno visoko, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Slovenija je bila v prvem valu relativno uspešna, v drugem pa prav nasprotno.

Eurostat je zaradi skrb vzbujajočega trenda, ki ga je prinesla pandemija covida-19, začel zbirati podatke o t. i. presežni umrljivosti oziroma odstopanju števila vseh smrti v primerjavi s povprečjem prejšnjih let. Poudarjajo, da je to število vseh smrti, ne le tistih zaradi covida-19. Podatki so bili objavljeni 12. marca.

Aprila lani najslabše v Španiji in Belgiji

V celotni Uniji so v obdobju od marca do decembra lani potrdili 580.000 presežnih smrti v primerjavi z enakim obdobjem v letih od 2016 do 2019. V prvem valu pandemije je bil vrhunec aprila lani, ko je bil porast števila smrti v primerjavi z aprilom v letih od 2016 do 2019 25-odstoten.

Daleč pred vsemi sta bili takrat Španija (79 odstotkov) in Belgija (74 odstotkov), sledile so Nizozemska (54 odstotkov), Italija (42 odstotkov), Švedska (38 odstotkov) in Francija (36 odstotkov).

V Sloveniji je bila presežna smrtnost takrat le 5,3-odstotna, med najnižjimi v EU-ju. V času prvega vala je bila najvišja junija, ko je bila 9,1-odstotna.

Novembra v EU-ju 40-odstoten porast, v Sloveniji 88,7-odstoten

Naslednji vrhunec je sledil v drugem valu pandemije novembra lani, ko je bil ta porast na ravni EU kar 40-odstoten, nakar je decembra padel na 30 odstotkov. Za letos podatkov za vse države članice še ni, a glede na skrb vzbujajoč trend v številnih evropskih državah ti ne bodo vzpodbudni.

Novembra je bilo najslabše na Poljskem (97 odstotkov) in v Bolgariji (94 odstotkov), že na tretjem mestu pa je bila Slovenija s porastom v višini 88,7 odstotka. Na četrtem mestu je sledila Češka s 76 odstotki.

Decembra Slovenija z največjim porastom presežnih smrti

Decembra se je nato presežna umrljivost v vseh državah zmanjšala, je bila pa Slovenija med državami članicami EU-ja povsem na vrhu lestvice z 78,6 odstotka. Sledile so ji Litva (77,5 odstotka), Bolgarija (74 odstotkov), Slovaška (63,5) in Hrvaška (61 odstotkov).

Za letošnji januar vse države članice podatkov še niso posredovale. Podatki za Slovenijo kažejo občutno izboljšanje razmer, saj je delež presežnih smrti padel na 26,9 odstotka. A s tem se je država še vedno uvrstila na rep najslabše peterice. Med državami, za katere so podatki že na voljo, je bilo januarja očitno najslabše na Slovaškem (77 odstotkov), Portugalskem (59 odstotkov) in Češkem (53 odstotkov).

Po februarja objavljenih podatkih Sledilnika za covid-19 smo imeli v Sloveniji v letu 2020 3648 smrti več oziroma 17,3 odstotka nad petletnim povprečjem. Najbolj po njihovih podatkih izstopata november in december z 89,1- oziroma 77,4-odstotno večjim številom umrlih, kot bi jih pričakovali v povprečnem novembru oziroma decembru v obdobju od 2015 do 2019.

Reuters izpostavlja predvsem Švedsko

Reuters je medtem v svoji analizi Eurostatovih podatkov o presežni umrljivosti izpostavil predvsem Švedsko kot tisto evropsko državo, ki se v nasprotju z drugimi v pandemiji ni zatekala k strogim zaprtjem javnega življenja. Švedska je namreč leto 2020 končala z nižjim odstotkom presežnih smrti kot večina drugih članic EU-ja.

Število smrti se je tako na Švedskem po izračunih Reutersa lani povečalo za 7,7 odstotka. Po drugi strani pa je res, dodaja Reuters, da je bila presežna smrtnost v njenih nordijskih sosedah še nižja – na Danskem 1,5-odstotna, na Finskem enoodstotna, na Norveškem pa je sploh ni bilo.