V bolnišnicah se zdravi več kot 8000 bolnikov s covidom-19, od tega jih približno 1900 potrebuje intenzivno nego. Več kot 22.000 jih je že umrlo. Kot nam je povedal zdravnik intenzivist iz Univerzitetne bolnišnice v Plznu, so razmere na zahodu Češke tako kritične, da nimajo več prostih postelj na oddelkih intenzivne terapije.

Univerzitetna bolnišnica v Plznu ena izmed najbolj obremenjenih

Zahodni del Češke je epidemija najhuje prizadela, Univerzitetna bolnišnica v Plznu pa je že zadnje tri mesece ena od najbolj obremenjenih v državi. "Trenutno zdravimo največ covidnih bolnikov v državi, 206 bolnikov imamo na navadnih oddelkih, 81 na oddelku intenzivne terapije, približno polovica bolnikov na intenzivni terapiji potrebuje umetno predihavanje. Poleg tega so trenutno trije bolniki priklopljeni na napravo za zunajtelesno oksigenacijo krvi," opisuje razmere Jiři Chvojka, zdravnik intenzivist.

Ker so regijske bolnišnice polne bolnikov s covidom, jih premeščajo v Univerzitetno bolnišnico v Plznu, a razmere so tudi tam kritične. V času najinega pogovora na primer nimajo več nobene proste postelje na oddelku za intenzivno terapijo. Trenutno med različnimi regijami še obstajajo razlike, nekatere dele države je epidemija manj prizadela, a Chvojka se boji, da se bodo v prihodnjih tednih tudi tam razmere še poslabšale. "Sem tudi član ekipe nujne helikopterske pomoči in že zadnji mesec, po odločitvi vlade, premeščamo bolnike s helikopterjem ali reševalnimi vozili v regije, kjer še imajo proste postelje. To pomeni, da vsak dan nacionalni koordinator išče proste kapacitete po državi. Trenutno je eden od naših dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč namenjen zgolj prevozu covidnih bolnikov. Kot veste, je bila ena bolnica že premeščena na Poljsko, ker so naše bolnišnice polne. Iz naše regije bomo verjetno bolnike premeščali v Nemčijo, ki nam je prav tako ponudila pomoč."

Za iskanje prostih postelj je zadolžen tudi regijski koordinator, to je vodja oddelka za anesteziologijo, reanimacijo in intenzivno terapijo v Univerzitetni bolnišnici Plzen, ki usklajuje prevoze bolnikov med bolnišnicami. "Ko nimamo več prostih kapacitet, kot se nam je zgodilo zdaj, ko ni več prostih postelj na oddelku intenzivne terapije in imam na urgenci bolnika v hudi dihalni stiski, je postopek vedno enak – začne se maraton telefonskih klicev. Poskušali bomo najti prosto posteljo, ker se bojim, da bo ta bolnik v kratkem potreboval mehansko predihavanje," vsakodnevne izzive in nov vsakdan v bolnišnici opiše Chvojka. In dodaja, da "po drugi strani pa se vsak dan nekaj postelj sprosti, saj je smrtnost precej visoka in tudi tako na žalost vsak dan najdemo prostor za nove bolnike. Je pa to zelo, zelo težka situacija."

"Ne vem, kako dolgo bomo še zdržali"

Ključna težava je pomanjkanje osebja. Kot pravi, trenutno bolnišnica deluje po protokolu dela v množični nesreči, saj bolnikom ne morejo več nuditi enake ravni obravnave kot v običajnih razmerah. "Ker so intenzivne terapije polne, moramo sprejemati težke odločitve, nihče pa si ne želi, da bi ga zato preganjali na sodišču, ker je nekoga ubil. Osebno in strokovno gre za izjemno težko situacijo, sploh za mlajše kolege, saj te dni vidijo, kako umrejo tudi trije bolniki na dan, še nikoli nismo bili soočeni s takšnimi razmerami. Vsak dan vidijo umirati bolnike, sprejemati moramo težke odločitve, kdo bo sprejet na intenzivno terapijo in kje," Chvojka razlaga o stiskah, s katerimi se vsak dan spoprijemajo zaposleni.

Nič manj pa ni situacija zahtevna za svojce bolnikov, ker bolnike premeščajo v bolnišnice v druge dele države, se lahko zgodi, da se bo njihov bližnji zdravil v bolnišnici, ki je tudi 500 kilometrov oddaljena od njegovega doma.

Vse bolj pa moči pojenjajo tudi zaposlenim, ki ne vidijo svetle točke na obzorju. "Trudimo se po najboljših močeh, ampak vidim, da so moji kolegi že zelo izčrpani, ne samo fizično, ampak tudi psihično. In to je ena izmed največjih omejitev, da nimamo dovolj osebja, saj so nekateri utrujeni, so na bolniškem dopustu, ali pa skrbijo za svojce. Gre za preplet izjemno zahtevnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kakšno oskrbo lahko nudimo bolnikom. Ampak po drugi strani pa vidim, da se vsi trudijo po svojih najboljših močeh, čeprav so že popolnoma izčrpani. Poskušam biti optimističen, ampak ne vem, kako dolgo bomo še zdržali."

Bolnišnično oskrbo potrebuje vse več mlajših bolnikov

Od jeseni, ko sva se nazadnje pogovarjala, Jiři Chvojka ugotavlja, da se je bistveno spremenila tudi struktura bolnikov, ki potrebuje bolnišnično pomoč, v zadnjem času je hospitaliziranih vse več mlajših bolnikov. "Česa takega še nisem videl, zdaj imamo v bolnišnici tudi paciente, stare 40 ali 50 let, brez hujših pridruženih bolezni. Prejšnji teden, ko sem delal v ekipi nujne medicinske pomoči na terenu, je bil vsak bolnik, ki smo mu pomagali, mlajši in skoraj vsi so potrebovali pomoč pri dihanju, to kaže, kako zelo bolni so. Tudi v enoti intenzivne terapije imamo mlajše paciente, stare 25, 30 let, nekateri so sicer imunsko oslabljeni, a med njimi so tudi zdravi posamezniki, nekateri potrebujejo celo zunajtelesno oksigenacijo krvi."

Kaj pa preostali bolniki?

Ob tem, ko so bolnišnice na Češkem polne bolnikov s covidom in je po informacijah češkega ministrstva za zdravje v bolnišnicah prostih le še 12 odstotkov kapacitet na intenzivni terapiji, se seveda zastavlja vprašanje, kako do bolnišnične oskrbe pridejo vsi preostali bolniki, torej tisti z drugimi zdravstvenimi težavami, ne covidom. "Če govorim samo za našo bolnišnico, smo znižali standard obravnave za necovidne bolnike, odpovedali ambulantno preventivno obravnavo. Trenutno zmoremo oskrbeti bolnike s hujšimi poškodbami ali na primer srčnim zastojem, možgansko kapjo, poskušamo oskrbeti tudi onkološke bolnike. Naše zmožnosti so omejene, ker so zaposleni z drugih oddelkov premeščeni na oddelke z bolniki s covidom."

Zakaj so razmere na Češkem kritične? Kaj je šlo narobe?

Chvojka poudari, da ni epidemiolog in zato lahko predstavi le svoj pogled na položaj, a po njegovem mnenju je k poslabšanju razmer pripomoglo več dejavnikov. Na eni strani porast angleške različice virusa, ki je bolj nalezljiva. Na drugi strani pa prepozni in napačni koraki vlade pri zajezitvi epidemije. "Menim, da je predsednik vlade, in tu poudarjam, da gre le za moje osebno mnenje, pri svojih odločitvah dajal prednost osebnim in političnim interesom, ne pa interesu države. Rezultat teh napačnih odločitev pa je to, da so ljudje že utrujeni, saj vidijo, da vlada nima nobene vizije in je izgubila zaupanje javnosti. Vidim ogromno vrzel, ki zeva med vlado in prebivalci. Vlada je ponovno uvedla skoraj popolno ustavitev javnega življenja, omejeni smo na gibanje v lastnem okraju, ne smemo dlje kot 15 kilometrov od svojega doma. Po drugi strani pa do prejšnjega tedna testiranje ni bilo obvezno za zaposlene v industriji, kjer je zaposlenih tri milijone ljudi. In lahko si predstavljate razmere v tovarni, kjer dela denimo tisoč zaposlenih in vprašanje, kako upoštevajo pravila o nošenju mask. In tu je veliko razhajanje, na eni strani so navodila, da naj prebivalci ostanejo doma, naj omejijo stike, po drugi strani gredo pa v ponedeljek delat v tovarno, kjer so razmere take, kot so. In tudi zaradi tega mislim, da ljudje pogosto ne spoštujejo vladnih ukrepov. Razpoloženje med ljudmi pa je zelo slabo."

Je epidemija na Češkem že dosegla vrh? Chvojka ni preveč optimističen: "Iskreno povedano, ne vem, ko sem nazadnje preveril številke okuženih, so bile še vedno precej visoke, morda bo ustavitev javnega življenja upočasnila širjenje virusa. Vprašanje pa je, kaj bo vlada storila v prihodnjih dneh in tednih, običajno se odločajo na podlagi trenutnih podatkov, brez pogleda v prihodnost. Ampak virus je vedno pred nami, sedem ali 10 dni. Upam, da je to že vrh epidemije, ampak bomo videli."