Nihče v EU nima rad, ko se zadeve EU povezuje z dvostranskimi težavami. Če bi vsak to počel, bi to zasenčilo širitev kot celoto. Vsak bi vzel kaj iz vreče proti svojim sosedom in zastrupljal ozračje.
Bruseljski spletni bilten EU Observer je objavil, da je Slovenija za vstop Hrvaške v EU določila ceno 172 milijonov evrov. V prispevku je navedenih nekaj napak, vendar pa so v Bruslju očitno nezadovoljni zaradi odločitve, da Slovenija blokira vstop Hrvaške zaradi notranjih zadev, "kar ni prvič, da je Slovenija to storila".
EU Observer navaja četrtkove besede predsednika odbora državnega zbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata, da bodo poslanci ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju začeli šele, ko bo spor glede varčevalcev Ljubljanske banke v Zagrebu rešen v skladu z mednarodnimi dogovori.
Opozarjajo tudi na besede zunanjega ministra Karla Erjavca, da ima slovenski finančni strokovnjak za rešitev spornega vprašanja mandat do konca leta in da če do takrat ne bo rešitve, "potem to pomeni, da dvostranske rešitve ne bo mogoče doseči".
EU Observer: 172 mio. zapadlo v slovenski državni dolg
Kot pojasnjuje EU Observer, gre za spor o zdaj že ugasli Ljubljanski banki in razpadu nekdanje Jugoslavije. Ko je Ljubljanska banka v 90. letih propadla, "je 172 milijonov evrov, ki so bili last okoli 130.000 hrvaških varčevalcev, zapadlo v slovenski državni dolg". Zatem sta dve hrvaški banki vložili tožbi proti "reinkarnaciji" Ljubljanske banke, Novi Ljubljanski banki, da bi izterjali denar nazaj. "A Slovenija pravi, da bi morali vprašanje rešiti kot del širšega dogovora po razpadu Jugoslavije, ki poteka pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v švicarskem Baslu," še razlaga EU Observer.
"Dodatna sol na rano pa je, da je Slovenija junija Novi Ljubljanski banki zagotovila 382 milijonov evrov, da se je ohranila nad gladino," je še zapisal spletni bilten.
V Bruslju naj ne bi bili presenečeni
Horvatova izjava za Bruselj ni presenečenje. Že julija je zunanji minister vznejevoljil kolege v EU, ko je medijem dejal: "Osebno si želim, da bi se Hrvaška pridružila EU čim hitreje in da bi ratificirali pristopno pogodbo ... Ampak pogoj za to je, da rešimo vprašanje Ljubljanske banke." To stališče je ponovil tudi na septembrskem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov na Cipru, piše EU Observer.
Isti vir je še dodal, da se 172 milijonov evrov morda ne sliši veliko, "vendar pa glede na majavo slovensko finančno situacijo šteje vsak evro".
"Ni prvič, da je Slovenija to storila"
Poleg tega je ta vir še dodal, da "ni prvič, da je Slovenija to storila", torej blokirala pobudo EU zaradi notranjih razlogov. Leta 2008 je zagrozila z ustavitvijo hrvaških pristopnih pogajanj zaradi spora o meji na morju. V začetku tega leta pa je z vetom preprečila sprejem sankcij proti Belorusiji, da bi zaščitila pogodbo slovenskega gradbenega podjetja za hotel v Minsku, še izpostavlja EU Observer.
Nihče v EU nima rad, ko se zadeve EU povezuje z dvostranskimi težavami. Če bi vsak to počel, bi to zasenčilo širitev kot celoto. Vsak bi vzel kaj iz vreče proti svojim sosedom in zastrupljal ozračje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje