Predlog Evropske komisije še predvideva, da se rok za izplačila v primeru stečaja banke skrajša s treh mesecev na tri dni, države pa naj bi jamčile za zajamčeno vsoto. Slovenija je sicer pretekli teden jamstvo za bančne in hranilniške vloge zvišala z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo. Po novem predlogu bi bilo tako ukinjeno tudi sozavarovanje, kar pomeni, da varčevalec nosi del stroškov ob propadu banke.

Sicer pa so se v Bruslju na vrhu EU-ja zbrali voditelji sedemindvajseterice, ki naj bi po napovedih sprejeli poziv k reformi mednarodnega finančnega sistema, ki ne ustreza več potrebam sodobnega sveta. Slovenski premier Janez Janša je dejal, da je ključna stvar usmeritev na vzorke, ne le na posledice finančne krize. Izrazil je upanje, da se bodo poleg tega, da bodo potrdili sklepe, ki so jih sprejeli z evroskupino (to je načrt za oživitev medbančnega trgovanja), začeli ukvarjati tudi z vzroki za finančno krizo in njihovim odpravljanjem, ne samo posledicami.

Celica za primer finančne krize kot mehanizem opozarjanja
Evropski svet pa naj bi na zasedanju potrdil vzpostavitev posebne celice za primer finančne krize, ki bi služila kot mehanizem opozarjanja, izmenjave informacij ter vrednotenja. Države članice bi se na to celico lahko obrnile kadar koli, ta pa bi nemudoma in zaupno o tem obvestila trenutno predsedstvo, predsednika Evropske centralne banke skupaj z ostalimi evropskimi centralnimi bankami, predsednika Evropske komisije in predsednika evroskupine. Tako naj bi zagotovila usklajevanje med vsemi vpletenimi, če bi bilo to potrebno, predlagala skupen odziv.

A. M.