Pogodbo o gradnji prvih štirih satelitov in številnih baz na Zemlji so podpisali v Parizu 21. decembra 2004. Foto: EPA
Pogodbo o gradnji prvih štirih satelitov in številnih baz na Zemlji so podpisali v Parizu 21. decembra 2004. Foto: EPA
Jacques Barrot
Barrot je opozarjal, da morajo sprejeti dogovor o Galileu. Foto: EPA

Za 2,4 milijarde evrov, kolikor stane navigacijski sitem, bo šel denar še iz 7. okvirnega programa za raziskave ter iz prednostne naloge konkurenčnost za rast in zaposlovanje. Iz teh sredstev se bo financiral tudi Evropski inštitut za tehnologijo, ki so mu namenili 309 milijonov evrov. Finančni dogovor o Galileu je del dogovora o proračunu za leto 2008, ki so ga sprejele v okviru Sveta EU-ja za ekonomske in finančne zadeve.

Galileo predvidoma 2011 oz. 2012
Galilejev sistem tridesetih satelitov bo iz vesolja na Zemljo pošiljal radijske signale. Vendar pa so ga zavirala industrijska in politična prerekanja članic EU-ja, dogovor o zasebnem konzorciju, ki bi zgradil dve tretjini sistema, pa je propadel v začetku letošnjega leta. Galileo naj bi po prvotnih načrtih začel delovati do leta 2011 oziroma 2012. Pred petkovo odločitvijo je evropski komisar za promet Jacques Barrot opozoril, da morajo do konca leta sprejeti jasen dogovor, sicer bodo "morali končati prizadevanja, ker bi bilo kasneje prepozno."

Evropski proračun 2008: 120,3 milijard evrov
Proračun za leto 2008 bo znašal 120,3 milijarde evrov, kar je skoraj 0,96 odstotka BND-ja EU-ja, je sporočila komisarka za proračun Dalia Grybauskate. 285 milijonov evrov bodo države namenile izvajanjem ukrepov skupne zunanje in varnostne politike EU-ja.

Predlagani proračun mora potrditi še evropski parlament, kar se bo predvidoma zgodilo na njegovem zasedanju sredi decembra.

T. V.