Ministri, med katerimi je tudi slovenski vodja diplomacije Dimitrij Rupel, so ostro obsodili uzbekistanske varnostne sile zaradi uporabe nasilja, v katerem je umrlo več sto ljudi, vse strani v državi pa pozvali, naj si prizadevajo za mirno in trajno rešitev nastalih razmer.

Rupel je v vlogi predsedujočega Ovseju opozoril na problem beguncev v Kirgiziji, saj Uzbekistan zahteva njihovo vrnitev. Če bi Kirgizija zavrnila zahtevo, bi Uzbekistan utegnil posredovati, to pa bi lahko ogrozilo izvedbo julijskih volitev v Kirgiziji, je opozoril Rupel.

Kljub kritikam pa se ministri niso odločili za odtegnitev denarne pomoči Uzbekistanu v višini deset milijonov evrov letno.

Tudi o Iranu in vojaških enotah
Ministri so imeli na dnevnem redu tudi razpravo o Iranu, ki naj bi služila kot priprava na nova pogajanja o iranskem jedrskem programu. Dopoldanski del srečanja so ministri namenili obrambnim temam, zato so se jim pridružili tudi obrambni ministri. EU se zavzema za vzpostavitev 13 bojnih skupin za hitro posredovanje, s katerimi bi lahko posredoval v krizah po svetu.

Ob tem so Francija, Nemčija, Španija, Švedska, Finska, Estonija in nečlanica Norveška obljubile dodatne vojake za sestavo enot za hitro posredovanje. 1.500 mož naj bi bilo zmožnih posredovati v petih dneh od formalne odobritve stabilizacijske misije in na kriznem območju ostati do treh mesecev, kolikor je običajno potrebno, da se na območje nastanijo navadne mirovne enote.

Rupel za odločitev glede Hrvaške
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije izrazil upanje, da bo povezava prihodnji mesec sprejela odločitev za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško.