Čeprav televizija ostaja glavni vir novic, pa pri tem ni zanemarljivo to, da si 88 odstotkov anketirancev vsaj nekaj novic prebere tudi na spletu. Spletne platforme z novicami sicer kot glavni vir novic uporablja le 43 odstotkov vprašanih. Sledijo radio (39 odstotkov), družbena omrežja in blogi (26 odstotkov) ter tisk (21 odstotkov).

Kar zadeva informiranje prek spleta, 43 odstotkov vprašanih za to uporablja spletno mesto vira novic, 31 odstotkov pa novice bere na družbenih omrežjih. Pri tem prednjačijo mladi med 15. in 24. letom (43 odstotkov), medtem ko je delež starejših od 55 let v tem segmentu 24-odstoten. Plačevanje spletnih novic je še vedno bolj izjema kot pravilo, saj 70 odstotkov tistih, ki za informiranje uporabljajo splet, bere samo brezplačne vsebine.

Javni mediji, vključno z njihovimi spletnimi različicami, še vedno uživajo največ zaupanja med ljudmi. 49 odstotkov anketirancev pričakuje, da bodo prek javnih televizijskih in radijskih postaj prejeli resnične novice. Sledi tisk (39 odstotkov), medtem ko zasebnim radijem in televizijam zaupa 27 odstotkov ljudi. Pri tem so izjema Poljaki, ki edini v EU-ju najbolj zaupajo prav zasebnim medijem. Še bolj skrajen odmik od povprečja so zaznali na Madžarskem, kjer anketiranci kot najbolj zaupanja vreden vir novic navajajo "ljudi, skupine ali prijatelje, ki jim sledijo na družbenih omrežjih".

Več kot četrtina vprašanih (28 odstotkov) meni, da so bili v preteklih sedmih dneh pogosto izpostavljeni lažnim novicam. O tem so najbolj prepričani Bolgari (55 odstotkov), najmanj pa Nizozemci (trije odstotki).

12 odstotkov anketirancev je močno prepričanih, da znajo prepoznati dezinformacije in lažne novice, delno pa je o tem prepričanih 55 odstotkov ljudi. Raziskava je ugotovila tudi, da se sposobnost razlikovanja med resničnimi in lažnimi informacijami s starostjo zmanjšuje, s stopnjo izobrazbe pa zvišuje.

Državljane EU-ja najbolj zanimajo nacionalne in politične teme (50 odstotkov), takoj za njimi pa lokalne (47 odstotkov) in mednarodne novice (46 odstotkov). V tisku, na spletu, televiziji ali radiu je o EU-ju pred kratkim kaj prebralo, videlo ali slišalo približno dve tretjini vprašanih (72 odstotkov), o Evropskem parlamentu pa nekaj več kot polovica (57 odstotkov).

Za raziskavo je Inštitut Ipsos European Public Affairs v vseh 27 državah članicah EU-ja skupaj opravil 52.347 intervjujev z državljani, starimi najmanj 15 let. Povprečne vrednosti na ravni EU-ja so bile izračunane glede na število prebivalcev posamezne države. Raziskavo je inštitut izvedel med 26. aprilom in 11. majem letos.