Za skoraj tretjino vprašanih (32 odstotkov) je demokracija tista vrednota, ki jo je najpomembneje braniti. Sledita ji svoboda govora in mišljenja ter varstvo človekovih pravic, je pokazala najnovejša raziskava Eurobarometra, ki so jo po naročilu Evropskega parlamenta novembra lani izvedli v vseh 27 državah članicah.

Obrambo demokracije so na prvo mesto postavili vprašani v 11 državah članicah, na Češkem in Madžarskem si je sicer prvo mesto delila s človekovimi pravicami.

V Sloveniji je drugače, saj je največ vprašanih kot najpomembnejšo ocenilo varstvo človekovih pravic (32 odstotkov), nato svobodo govora in mišljenja ter vladavino prava (obe 31 odstotkov) in šele na četrtem mestu demokracijo (26 odstotkov).

Najpomembnejša politična prioriteta je javno zdravje

Med političnimi prioritetami parlamenta največ Evropejcev (42 odstotkov vprašanih) na vrh postavlja javno zdravje, na drugem mestu je odprava revščine in socialnega izključevanja, tik za njo pa boj proti podnebnim spremembam. Slednje je še posebej pomembno mladim. Ljudi najbolj skrbijo vzpon ekstremizma, širjenje dezinformacij ter spodkopavanje vladavine prava.

Med Slovenci je na prvem mestu odprava revščine in socialne izključenosti (46 odstotkov), javno zdravje na drugem (45 odstotkov), podnebne spremembe na tretjem (39 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest na četrtem mestu (36 odstotkov).
58 odstotkov Evropejcev si želi, da bi Evropski parlament v prihodnosti dobil pomembnejšo vlogo, v Sloveniji pa je bil ta delež kar 69-odstoten.

Največ zaupanja v evropski parlament

V primerjavi z letom 2015 se je delež tistih, ki imajo pozitivno mnenje o parlamentu, povečal za 12 odstotnih točk na 36 odstotkov (v Sloveniji 34 odstotkov). Negativno mnenje jih ima le 17 odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov), 45 odstotkov pa je nevtralnih (v Sloveniji 70 odstotkov). Od vseh institucij EU-ja ljudje tako najbolj zaupajo prav parlamentu.
Javna podpora parlamentu in širše EU-ju se je v času pandemije covida-19 sicer občutno okrepila, še kaže Eurobarometer.

Za 62 odstotkov Evropejcev in kar 64 odstotkov Slovencev je tako članstvo njihove države v Uniji dobra stvar, le devet oziroma v Sloveniji le sedem odstotkov jih meni drugače. To je že drugo leto zapored najboljši rezultat po letu 2007. Skoraj tri četrtine vprašanih (72 odstotkov v EU in 74 odstotkov v Sloveniji) ocenjuje, da je njihovi državi članstvo v Uniji koristilo.

Koristi članstva v EU-ju

Kot največjo korist članstva v EU-ju Slovenci vidijo njegov prispevek h gospodarski rasti (39 odstotkov). Je pa v primerjavi s povprečjem EU-ja v Sloveniji občutno več takih, ki menijo, da imajo zelo malo vpliva na to, kakšne odločitve se sprejemajo na ravni EU-ja (46 odstotkov Slovencev proti 30 odstotkom na ravni EU-ja).

Obstaja tudi velik interes Evropejcev, da bi vedeli več o delu EU-ja. Najbolj jih zanima, kako konkretno se porabljajo evropska sredstva, pa tudi kakšne so posledice evropske zakonodaje v njihovih državah, kaj konkretno počnejo evropski poslanci iz njihovih držav ter kaj točno Unija počne v boju s pandemijo covida-19.

Slovenci so med tistimi Evropejci, ki svoje znanje o Evropskem parlamentu ocenjujejo najslabše in ki tudi najbolj poredko s prijatelji in sorodniki razpravljajo o evropskih zadevah.

V Sloveniji najbolj nezadovoljni z demokracijo v lastni državi

Sicer pa Slovenci v tokratni raziskavi izstopajo predvsem po svojem nezadovoljstvu z demokracijo v lastni državi. Medtem ko delež vprašanih, ki so zadovoljni z delovanjem demokracije na nacionalni ravni, v Luksemburgu, na Danskem, Irskem, Švedskem in Finskem presega 80 odstotkov, je v Sloveniji ta z 32 odstotki najnižji v EU-ju. Med najmanj zadovoljnimi so še Grki, Bolgari, Slovaki in Romuni.

Je pa polovica vprašanih v Sloveniji zadovoljna z demokracijo na ravni EU-ja, tako da je posledično naša država poleg Poljske in Hrvaške tista, kjer delež zadovoljnih z demokracijo na ravni EU-ja najbolj prekaša delež tistih, zadovoljnih z demokracijo na ravni države.

Slovenija je skupaj z Romunijo in Slovaško tudi tista članica EU-ja, kjer največ vprašanih meni, da se zadeve v njihovi državi razvijajo v napačno smer. V kar 17 članicah je sicer večina ljudi takšnega mnenja, a na Slovaškem in v Romuniji je njihov delež kar 69-, v Sloveniji pa 68-odstoten. Sledijo jim Latvija in Poljska s 66 ter Hrvaška s 65 odstotki.