Bruto domači proizvod se je v državah evroobmočja v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,1 odstotka, kar pomeni, da je območje skupne valute zdrsnilo v recesijo. Slovenija ima na četrtletni ravni 0,6-odstotni upad BDP-ja.

Eurostat je potrdil tudi, da ima celoten EU na četrtletni ravni 0,1-odstotno rast. V drugem trimesečju so tako članice območja evra kot celotna sedemindvajseterica na četrtletni ravni izmerile 0,2-odstotno krčenje BDP-ja, v prvih treh mesecih leta pa je gospodarska dejavnost v obeh območjih stagnirala.

Letni upad BDP-ja v Sloveniji 2,9-odstoten
Slovenija je v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem nameriila 0,6-odstotno krčenje gospodarske dejavnosti, na letni ravni pa je bil upad BDP-ja 2,9-odstoten. Bolj od Slovenije se je gospodarstvo na letni ravni skrčilo le še v Grčiji (-7,2 odstotka) in na Portugalskem (-3,4 odstotka). Najboljše rezultate na ravni EU-ja imajo srednje- in vzhodnoevropske članice Latvija (5,3 odstotka gospodarske rasti), Estonija (3,4 odstotka), Litva (3,3 odstotka), Slovaška (2,5 odstotka) in Poljska (1,9 odstotka).

Zasebna potrošnja stagnira, državna se krči
Zasebna potrošnja je v tretjem trimesečju v območju evra na četrtletni ravni stagnirala, na letni pa upadla za 1,3 odstotka. V celotni Uniji se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečala za 0,1 odstotka, na letni ravni pa zdrsnila za 0,7 odstotka.

Državna potrošnja se kljub varčevalnim ukrepom ne krči močno. V območju evra se je na četrtletni ravni skrčila za 0,2 odstotka, na letni pa za 0,1 odstotka. V celotni povezavi pa je na četrtletni ravni stagnirala, v medletni primerjavi pa celo narasla za 0,3 odstotka.

Rahlo povečan uvoz, investicije upadajo
Investicije se v trenutnem negotovem gospodarskem okolju vse bolj krčijo. V območju evra je bil tako upad v tretjem četrtletju na letni ravni 4,2-odstoten, v celotni povezavi pa 3,2-odstoten. Na četrtletni ravni je bilo krčenje 0,7- oziroma 0,6-odstotno.

Izvoz se je na četrtletni ravni v obeh območjih povečal za 0,9 odstotka, uvoz pa za 0,2 oziroma 0,1 odstotka. Na letni ravni je bil izvoz v območju evra večji za 2,9 odstotka, v celotni sedemindvajseterici pa za 2,7 odstotka. Uvoz je bil medtem manjši za 0,9 oziroma 0,7 odstotka. To kaže na močan pozitiven prispevek zunanje trgovine k BDP-ju.

Boljše napovedi za ameriško gospodarstvo
V ZDA se je BDP v tretjem četrtletju po zadnjih ocenah na četrtletni ravni po desezoniranih podatkih okrepil za 0,7 odstotka, na letni pa za 2,5 odstotka. Japonsko gospodarstvo pa se je na četrtletni ravni skrčilo za 0,9 odstotka, na letni ravni pa izmerilo 0,2-odstotno rast.