Konferenco EU danes - je čas za tesnejšo integracijo?, ki jo organizirata predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija, je z govorom odprl predsednik republike Borut Pahor. Poglabljanje Evropske unije sicer za Slovenijo pomeni razumno tveganje, a kljub temu je to prava pot, je dejal.

"EU je naša domovina in mora to tudi ostati, od nje so odvisni sprava, mir, razvoj, naša blaginja, varuje nas pred tem, da bi se vrnila stara geopolitika," je poudaril predsednik republike.

Po njegovem mnenju trenutno ni ustreznega emocionalnega in političnega okolja za poglabljanje Unije. "A prej ali slej se bo zgodilo. Tako, kot je, ne more ostati," je prepričan. Zato je po njegovem mnenju zdaj čas, da razmišljamo o tem, da bomo pripravljeni, ko bo čas za odločanje.

Možnost večtirne Evrope
Predsednik dopušča tudi možnost, da bi v prihodnjih letih v Evropski uniji sledilo razvrščanje članic kot nadomestka za federalizacijo, pri katerem bi stare članice ali tiste, ki so bolje pripravljene ali bolj konkurenčne, šle naprej. Če bi se to zgodilo, mora biti Slovenija zraven, je poudaril Pahor. Slovenija se mora po besedah predsednika odločiti, kje je njen položaj. "Naša naloga je, da pripravimo intelektualni zalet in da, ko pride trenutek za to, vseh 28 držav poglobimo EU, ali če bo prišlo do razvrščanja, ostanemo v skupini držav, ki se bodo za to odločile."

Evropa je po krizi močnejša
Minister za finance Dušan Mramor pa je dejal, da so bili določeni ukrepi, zlasti na področju bančne unije in fiskalne koordinacije, v Evropi zelo dobrodošli. "Ogromne spremembe so dale rezultate: Evropa je močnejša kot ob nastopu krize," je ponazoril Mramor, a zdaj so prišle na vrsto razprave, kam in kako naprej.

Medtem ko je bila doslej Slovenija po Mramorjevih besedah pozitivna glede ukrepov na ravni EU-ja in območja evra, "smo v zadnjem času postali previdni". Slovenija je namreč v skupini držav, ki menijo, da je treba sprejete ukrepe in institucije izboljšati, jih poenostaviti, druga skupina držav pa se zavzema za dodatne nove spremembe. "A treba je paziti, da ne bi šla institucionalizacija predaleč," je dodal.

Namestnik vodje Evropskega središča za politično strategijo pri Evropski komisiji Pawel Swieboda je dejal, da se je treba izogibati novim mehanizmom, če lahko obstoječe izboljšamo. Nacionalni odbori za konkurenčnost so po njegovem mnenju denimo le priporočilo komisije. Časovnica z ukrepi petih predsednikov institucij EU-ja je zastavljena bolj široko, trenutna dinamika pa ne odstopa pomembno od načrtovane. "So pritiski zaradi begunske krize, a mislim, da bi bili brez nje na istem mestu," je dejal.

Nespoštovanje pravil in zavez
Po mnenju svetovalke predsednika republike za ekonomsko in socialno politiko Helene Kamnar je v EU-ju oz. območju evra težava tudi ta, da se ne spoštujejo sprejeti pravila in zaveze. "Zaradi nespoštovanja si izmišljamo nove ukrepe in prihajamo v preobsežno regulacijo, ki postaja že breme in zmanjšuje preglednost," meni Kamnarjeva.

Udeleženci so se strinjali, da bo morala Evropa narediti korake v smer integracije še na drugih področjih. Medtem ko je Mramor poudaril, da se premalo izpostavlja področje davkov in njihovega izogibanja, in zagotovil, da se Slovenija močno zavzema za spremembe pri multilateralnih dogovorih in instrumentih, ki bi to onemogočali, je direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle ob prizadevanjih Evropske komisije za izboljšanje konkurenčnosti naštel še potrebo po poenotenju ukrepov in politik kot odgovor na demografske spremembe in izzive javnih financ.

Kamnarjeva pa je v tem pogledu izpostavila še iskanje poti za spremembo socialnih sistemov, saj po njenem mnenju dolgoročno ne bodo mogli več temeljiti na zavarovanju iz statusa zaposlenosti. "Novi koncepti se izolirano na nacionalnih ravneh verjetno ne bodo mogli izvajati, neko koordinacijo ali osnove bo treba poiskati v Uniji," je dejala Kamnarjeva.

Slišati se mora glas manjših držav
Mramor je še opozoril, da je treba v razpravah o nadaljnjih integracijah, čemur je bil namenjen današnji dogodek, paziti, da manjše članice niso potisnjene povsem na rob. "Tu smo zelo previdni, kako bomo podprli takšne ideje in zagotovili, da se bo slišal glas manjših držav. S tem imamo kar precej težav," je poudaril.

Stančič: Vse več je pozivov za več Evrope
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je dejal, da v večini držav spremljamo jasne pozive za več Evrope in vse večja pričakovanja glede oblikovanja evropskega odziva na skupne izzive, tudi na gospodarskem in finančnem področju.

Formalno je to razpravo odprlo Poročilo o dokončanju Evropske ekonomske in monetarne unije (EMU), ki ga je pet predsednikov evropskih institucij predstavilo junija lani. Kot je poudaril Stančič, poročilo petih predsednikov predstavlja vizijo in časovni načrt za doseganje Ekonomsko-monetarne unije na štirih medsebojno povezanih področjih: dokončanje prave ekonomske unije, vzpostavitev finančne unije, vzpostavitev fiskalne unije in politična unija.

"Med državami članicami se ambicije za gradnjo EMU-ja razlikujejo. Nekateri trdijo, da predlogi vodijo v prehitro integracijo in da trenutno dogovorjena pravila zadostujejo, drugi menijo, da bi bili lahko predlogi in časovnica bolj ambiciozni," je dejal Stančič. Ne glede na to pa poročilo predsednikov po njegovem mnenju predstavlja dobro izhodišče za strukturirano in odprto razpravo v vseh članicah Unije glede predvidenih ukrepov v obeh fazah - v prvi, v kateri naj bi okrepili poglabljanje z izvajanjem obstoječih pravil in bi se končala prihodnje leto, in drugi, ki predvideva vzpostavitev proračuna evrskega območja in bi se končala leta 2025.

Kot je dejal Stančič, Evropska komisija sočasno s pripravami na zagon druge faze spodbuja tudi nacionalne razprave, kot je današnja, na katerih želi slišati ideje in predloge o tem, kaj je potrebno, kaj izvedljivo in kaj ne uživa podpore v civilni družbi in med državljani.