Večinoma se udeleženci raziskave strinjajo, da sosedska politika lahko pripomore k reševanju težav, kot je nezakonito priseljevanje, in k zmanjšanju tveganja za oborožene konflikte ter da lahko pripomore k uveljavitvi demokracije.

Raziskava je zajela kar 27.000 državljanov EU-ja, kot pomembna področja sosedskega sodelovanja pa so navajali še področja, kot je organiziran kriminal, terorizem, skrb za okolje, gospodarski razvoj, energetika, izobraževanje in usposabljanje.

Glede gospodarskih koristi sosedske politike so mnenja deljena, saj naj bi ta prinesla velike dodatne stroške. Najbolj se teh bojijo Nemci (tako jih meni kar 90 odstotkov), najmanj pa Romuni.

Sosedska politika še vedno slabo poznana
Seznanjenost z evropsko sosedsko politiko, ki zajema 16 držav z območij nekdanje Sovjetske zveze, severne Afrike in Bližnjega vzhoda, je po novem nekoliko boljša, še vedno pa dosega le petino evropskega prebivalstva. Pri tem so se s 7 odstotki najslabše odrezali Britanci. Slovenci so pri tem nekoliko boljši od evropskega povprečja; 29 odstotkov vprašanih je namreč za sosedsko politko že slišalo. Od tega jih je 44 odstotkov dejalo, da jih dogodki v sosedstvu zanimajo. Mnogo več interesa s 66 odstotki kažejo Ciprčani, najmanj pa Čehi (27 odstotkov).

Napovedani pogovori o ključnih vprašanjih
3. septembra se bodo na srečanju, ki ga bo gostila evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero Waldner, zbrali ministri in drugi predstavniki držav, vključeni v sosedsko politko, ter njihovi kolegi iz EU-ja. Pogovarjali se bodo predvsem o možnostih za liberalizacijo trgovine in povečanje mobilnosti ter o podnebnih spremembah in enegretski varnosti.