"To je pomembna zmaga za okolje in našo prihodnost," je sporočila poročevalka Jytta Guteland. Predsednik odbora za okolje Pascal Canfin pa je tvitnil: "Bolj kot kadar koli prej smo vodilni na področju podnebnih ambicij."

V sredo evropski poslanci po elektronski pošti glasujejo še o celotnem besedilu predloga, izidi glasovanja bodo znani v četrtek. Po odločitvi Evropskega parlamenta bo sledilo usklajevanje z državami članicami EU-ja.

Trenutno EU zasleduje cilj, da bo izpuste zmanjšala za 40 odstotkov, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v septembru napovedala zaostritev cilja na 55-odstotno zmanjšanje.

Tudi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je pred glasovanjem o dopolnilih v Evropskem parlamentu zagovarjal ta predlog, ki je po njegovi oceni že dovolj ambiciozen. A Evropski poslanci so zahtevali še več in predlog o 60-odstotnem zmanjšanju sprejeli s tesno večino.

Okoljevarstveniki bi si želeli več

Organizacija Greenpeace je sporočila, da je odločitev evropskega parlamenta sicer korak k uresničevanju pariškega podnebnega dogovora, vendar bi si morali poslanci po njihovem mnenju postaviti še ambicioznejši cilj, in sicer 65-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. "Težava je, da večina vlad in EU še vedno ne upoštevajo priporočil," je poudaril svetovalec organizacije Sebastian Mang.

"Čeprav je še vedno manjše od cilja, ki ga priporočajo znanstveniki, ki za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija narekujejo vsaj 65-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2030, je stališče Evropskega parlamenta veliko boljše od predloga Evropske komisije o povišanju cilja s 40 na 55 odstotkov," ocenjujejo v društvu Focus.

Stališče Evropskega parlamenta po njihovem mnenju kaže, da so evropski poslanci slišali milijone Evropejcev, ki od EU-ja pričakujejo in zahtevajo odločnejše ukrepanje.

"Države članice EU-ja morajo na cilj, ki ga predlaga Evropski parlament, gledati kot na izhodišče, ki ga je treba še izboljšati, če želimo spoštovati zaveze v okviru pariškega sporazuma," so dodali.

Slovenski evroposlanci z mešanimi odzivi

"Koncept 60 odstotkov ni sprejemljiv za evropsko industrijo," meni Milan Zver in dodaja, bo imel po njegovem mnenju negativne posledice tudi na socialo, saj ogroža delovna mesta. "Nekateri, zlasti levi pol evropskega parlamenta, iščejo bližnjice, vendar v stvarnem svetu tega ni, česar pa očitno ne razumejo. Ne glede na iluzorna pričakovanja dela parlamenta bodo stvari šle svojo pot," je še poudaril evropski poslanec.

Romana Tomc je pojasnila, da je glasovala za predlog Evropske komisije za 55-odstotno zmanjšanje, saj meni, "da je to zgornja meja, ki je še realno dosegljiva". Evropska komisija je ocenila učinke teh sprememb za to mejo, za katero lahko po oceni evroposlanke "še vedno rečemo, da posledice pri izgubi delovnih mest še odtehtajo našo podnebno ambicioznost". Na končnem glasovanju se bo Tomčeva vzdržala, saj podnebnega zakona, čeprav je pomemben, ne more podpreti "na tak način, brez konkretnih dejstev".

Podobno z izidom današnjega glasovanja očitno ni zadovoljna Ljudmila Novak. Čeprav v politični skupini EPP v celoti podpirajo prehod na evropsko podnebno nevtralnost do leta 2050, po navedbah poslanke obenem poudarjajo, da mora biti ta prehod narejen "na način, ki bo ustvaril nove zaposlitvene možnosti" in zagotovil blagostanje Evropejcev.

Podobno tudi Franc Bogovič podpira omenjeni cilj, "vendar se osebno in v celotni skupini EPP-ja bolj strinjamo z že tako ambicioznim ciljem, ki ga zagovarja Evropska komisija". Zmanjšanje izpustov za 60 odstotkov je po njegovem mnenju "neizvedljiv in nerealen oziroma bi imel prevelike posledice za gospodarstvo in ljudi", zato se bo pri končnem glasovanju o zakonu vzdržal in računa na končen dogovor o 55-odstotnem zmanjšanju.

Sorodna novica Evropa narekuje prihodnost avtomobilske industrije

Nasprotno Tanjo Fajon izglasovano dopolnilo, ki so ga zagovarjali v njeni politični skupini socialistov in demokratov, veseli, zato napoveduje, da bo uredbo tudi na končnem glasovanju podprla. "Zavedamo se, da bo v pogajanjih z državami članicami to težko doseči, a verjamem, da smo z ustreznimi ukrepi lahko uspešni," je poudarila in se zavzela za socialno pravično obdavčenje izpustov ogljikovega dioksida, brez izjem za velike industrije in korporacije.

Tudi po mnenju Milana Brgleza je 60-odstotni cilj izjemno pomemben za prihodnost EU-ja. Po njegovem prepričanju je najpomembnejše, "da smo zastavili ambiciozen načrt, kako zmanjšati izpuste. Brez tega namreč ni mogoče sprejemati smelih in hitrih ukrepov. Če pa teh ne bo, bo celoten EU na slabšem. Evropski parlament je tako prevzel odgovornost in postavil visoke zahteve, na državah članicah in na institucijah EU pa bo, da te zahteve uresničijo."

Podobnega mnenja sta Irena Joveva in Klemen Grošelj, ki menita, da je vmesni cilj 60 odstotkov "dober kompromis", za katerega je v prvi vrsti zaslužna prav njuna politična skupina Renew. "Prav je, da smo v Evropskem parlamentu bolj ambiciozni od predloga Evropske komisije, saj je to hkrati tudi neke vrste protiutež pritiskom nekaterih držav članic, ki poskušajo doseči celo manj od 55-odstotnega vmesnega cilja," sta sporočila.