V prihodnosti bodo požari in poplave nekaj vsakodnevnega, hrano bomo težko gojili, napoveduje Leon Kebe z WWF Adria. Edina rešitev je, da onesnaževanje ustavimo. Populacije živali izumirajo, onesnaženost vpliva na višjo smrtnost ljudi tudi v Evropi.
Ivana Zajc; ivana.zajc@rtvslo.si
10. september 2020 ob 16.25
Bruselj - MMC RTV SLO, Reuters
"Ne zdi se mi normalno, da v Sloveniji ob obisku stranišča porabimo od tri do pet litrov čiste pitne vode, ki je velik del sveta nima. Dejstvo je, da se bomo morali tisti, ki zdaj živimo v blaginji, verjetno odreči delu našega blagostanja," je v pogovoru za MMC dejal naravovarstvenik Leon Kebe, ki pravi, da so se populacije živali, ki jih spremlja, v zadnjega pol stoletja v povprečju zmanjšale za 68 odstotkov. Več v intervjuju na koncu prispevka.
Onesnaženost zraka najbolj ogroža zdravje
Slaba kakovost okolja prispeva k 13 odstotkom smrtim v EU-ju, sporoča Evropska agencija za okolje, ki je pred kratkim izdala obsežno oceno zdravja in okolja v Uniji. Ugotavljajo, da zdravje najbolj ogroža onesnaženost zraka, zaradi katere vsako leto prezgodaj umre več kot 400.000 ljudi.
Na drugem mestu je obremenitev s hrupom, ki prispeva k 12.000 prezgodnjim smrtim, sledijo učinki podnebnih sprememb, predvsem vročinskih valov. Med Vzhodno in Zahodno Evropo so razlike: največji delež smrti zaradi onesnaženosti je v Bosni in Hercegovini (27 odstotkov), najnižji pa na Islandiji in Norveškem (devet odstotkov). "Vsi moramo doumeti, da s skrbjo za naš planet ne bomo le rešili ekosistemov, pač pa tudi življenja, zlasti najranljivejših skupin prebivalstva," je izsledke komentiral evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.
"Naš način življenja, potrošnje in proizvodnje škoduje podnebju in negativno vpliva na naše zdravje," je dejala evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides in dodala, da nas je na to opomnila epidemija covida-19. Novi koronavirus je domnevno prešel z živali na ljudi, kar je posledica pritiska, ki ga vse večja potrošnja povzroča na naše naravne sisteme, še opozarja poročilo agencije.
Zadnjih 50 let izginili dve tretjini živali
Populacije prostoživečih živali na svetu so se v obdobju 1970–2016 zmanjšale za več kot dve tretjini, vse sladkovodne populacije živali pa za 83 odstotkov, v poročilu o stanju planeta 2020 ugotavlja Svetovni sklad za naravo (WWF). Med drugim sta za to kriva krčenje gozdov in netrajnostno kmetijstvo. "Onesnaževanje katastrofalno vpliva na populacijo živali, pa tudi na zdravje ljudi in vse vidike naših življenj," opozarja generalni direktor Marco Lambertini. V poročilu, ki ga sklad pripravi vsaki dve leti, navajajo tudi, da nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi prispeva k izbruhu virusov, kot je covid-19.
Med epidemijo nič bolje
Med spomladanskim izbruhom novega koronavirusa je bil zrak ponekod po svetu čist kot že desetletja ne. A emisije toplogrednih plinov so se zmanjšale le začasno, kar na podnebne spremembe ne vpliva. "Koncentracija toplogrednih plinov – ki je trenutno največja v treh milijonih let – se še vedno povečuje," je za Reuters dejal generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas in opozoril, da so trenutne vrednosti ogljikovega dioksida rekordne.
Emisije so bile aprila 2020 za 17 odstotkov manjše kot leto poprej, a so se hitro povišale, pravi poročilo United Science. Junija so bile le še pet odstotkov manjše kot leta 2019, raziskovalci pa pričakujejo, da bo celoletna raven emisij nižja za 4–7 odstotkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje