Predsednica komisije Ursula von der Leyen je pozvala k skupnemu naročanju vojaške opreme, saj to prinese operativne koristi za oborožene sile držav članic, poleg tega ima finančne koristi, prednosti pa bodo tudi za samo industrijo.

Komisija bo po njenih besedah skupaj z državami članicami vzpostavila delovno skupino, prek katere bodo lahko skupaj naročale opremo in zapolnile svoje takojšnje potrebe po njej, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini. V ta namen je predviden tudi finančni instrument v znesku 500 milijonov evrov v dveh letih, navajajo na komisiji.

Po navedbah virov pri EU-ju bodo ta sredstva prerazporejena v okviru trenutnega večletnega finančnega okvirja. Dodali so, da bo mogoče skupno naročilo opreme, pri katerem bodo sodelovale najmanj tri članice. Nakup pa mora prispevati k okrepitvi industrijskih zmogljivosti in tudi evropski obrambni industriji, so pojasnili viri.

Pol milijarde evrov kot spodbuda za nakup orožja

Glede sorazmerno nizke vsote sredstev na komisiji pojasnjujejo, da je teh 500 milijonov evrov namenjenih spodbujanju držav, da vlagajo v nakup orožja.

"Naš namen je, da bo denar – vlagale ga bodo države, ne mi – vložen v skupni interes, v evropsko obrambno industrijo," je poudaril evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.

Jeseni pa bo Bruselj predlagal še uredbo, ki bo omogočila skupno naročanje brez davka na dodano vrednost, je povedala predsednica komisije. Med drugim bo predlog vključeval oblikovanje Evropskega programa za obrambne naložbe, ki bo članicam omogočil vzpostavitev skupnega konzorcija za nakup opreme, so pojasnili v Bruslju.

"To bo okrepilo našo neodvisnost in odpornost. Obenem bo to okrepilo zvezo Nato," je povedala Ursula von der Leyen.

Komisija je predlog teh ukrepov pripravila na podlagi poročila o pomanjkljivostih na področju vlaganja v obrambo v Evropski uniji, k čemur so jo pozvali voditelji EU-ja na neformalnem vrhu v Versaillesu marca.

Bruselj: Vojaška poraba je premajhna

Komisija, visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in Evropska obrambna agencija ugotavljajo, da je ena od pomanjkljivosti premajhno vlaganje v obrambo. Naložbe v obrambo držav članic so se med letoma 1999 in 2021 povečale za 20 odstotkov. ZDA so medtem naložbe povečale za 66 odstotkov, Rusija za 292, Kitajska pa za 592.

Druga pomanjkljivost je razdrobljenost vojaške industrije, ki je posledica razdrobljenega povpraševanja. Poleg tega je industrija odvisna od drugih delov sveta pri ključni vojaški opremi.

Tretja pomanjkljivost pa se nanaša na vojaške zmogljivosti, kjer je treba znova napolniti zaloge vojaške opreme, ker so jo poslale Ukrajini, nadomestiti sisteme iz obdobja Sovjetske zveze in okrepiti protiletalske in protiraketne sisteme.