Komisija je dala Varšavi mesec dni časa, da se odzove na uradni opomin, kar pomeni, da postopek ne bo preprečil, da zakon v torek začne veljati. "Komisija je mnenja, da ti ukrepi spodkopavajo načelo neodvisnosti pravosodja, vključno z neodstavitvijo sodnikov," sporočajo v komisiji.

Izvršni organ EU-ja izpodbija več sprememb na področju pravosodja, ki jih je nacionalistična stranka Zakon in pravičnost (PiS) uvedla po prihodu na oblast leta 2015.

Komisija opozarja, da politika stranke slabi demokratični sistem medsebojnega nadzora različnih vej oblasti. Poljske oblasti medtem vztrajajo, da gre za nujne reforme sistema, ki izhaja še iz komunističnih časov.

Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da PiS zatira medije, uporablja ksenofobno retoriko in imenuje strankarsko povezane sodnike.

Menjava sodnikov
Nov zakon bo z novo upokojitveno starostjo, ki bo znižana s 70 na 65 let, prisilil 40 odstotkov vrhovnih sodnikov v upokojitev (27 od 72), s čimer bo vlada po mnenju kritikov še okrepila svojo oblast.

Med sodniki, ki se bodo morali upokojiti, je tudi 65.letna predsednica poljskega vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf, ki je zelo kritična do reform in je vlado med drugim v odprtem pismu obsodila "državnega udara" na pravosodje.

Zakon sicer tudi določa, da lahko sodniki izrazijo željo, da jim predsednik Andrzej Duda podaljša mandat za tri leta z možnostjo enkratne obnovitve. Za takšno odločitev predsednika niso opredeljena nobena merila in v zvezi z njo ni možna sodna presoja.

Poleg tega, da bo zakon predsedniku omogočil, da bo zapolnil nova prosta mesta na vrhovnem sodišču, bo omogočil tudi zbornico za "izredne pritožbe" v okviru sodišča, ki bi lahko na prošnjo od vlade imenovanega državnega tožilca odpirala primere, stare do 20 let, poroča Al Džazira.

Protesti po državi
Na Poljskem bodo zoper zakon čez dan potekali protesti. Kot je dejal Piotr Kwiatkowski, eden od organizatorjev večernega protesta v Gizycku, 275 kilometrov severno od Varšave, "gre za vprašanje biti ali ne biti za Poljsko kot liberalno demokracijo, utemeljeno na vladavini prava".

Vrhovno sodišče je po njegovih besedah "le še ena žrtev PiS-a v dolgem nizu napadov na demokracijo, ki so se začeli na noč, ko je bil sklican novoizvoljeni parlament", poroča Al Džazira.

Teoretično možne sankcije
EU je sicer sprožil širšo preiskavo stanja vladavine prava na Poljskem, ki bi lahko pripeljala celo do uvedbe sankcij. A to je skoraj nemogoče, saj bi ukrepu nasprotovala poljska zaveznica Madžarska.

Reuters poroča, da zadnji ukrep Evropske komisije odraža vse večjo osamljenost Poljske v Uniji pod vodstvom PiS-a in slabi položaj Poljske v času pogajanj o novem sedemletnem proračunu EU-ja od leta 2021.

Zatiranje medijev
PiS si vse od prevzema oblasti prizadeva tudi reformirati poljske državne medije. Predsednik Duda je leta 2016 podpisal zakon, s katerim je vladi omogočil imenovanje direktorjev javnih medijev in institucij javne uprave, zaradi česar je Evropska komisija že kritizirala oblast.

Poljski neodvisni mediji morajo zaradi svojega poročanja večkrat plačati denarne kazni, novinarjem pa pogosto grozijo z zaporom, poroča Al Džazira. Posledica tega je padec Poljske na lestivici medijske svobode Novinarjev brez meja (RSF), na kateri je Poljska z 18. mesta leta 2015, ko je na oblast stopila PiS, letos zdrsnila na 54. mesto na lestvici 180 držav.