Omenila je možnost okoli desetih milijonov evrov nujne pomoči in pogovore o nadaljnji redni podpori. Nova kriza znova odpira tudi vprašanje premeščanja prebežnikov.

Po besedah komisarke nezakonite migracije iz Belorusije v prvi vrsti niso migracijska kriza, temveč agresivno dejanje režima beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je očitna provokacija. Položaj se po njenih besedah slabša, nezakonitih prihodov je vse več, zato je nujno okrepiti pomoč Litvi in jasno povedati, da takšen dostop do ozemlja EU-ja ni dovoljen.

Litovska premierka Ingrida Šimonyte je na novinarski konferenci pozvala k dodatni pomoči Unije pri zmanjševanju pritoka prebežnikov, zlasti s krepitvijo pogajanj z Irakom, od koder prihaja največ prebežnikov, k praktični pomoči pri upravljanju položaja na meji, na primer z osebjem mejne in obalne straže Frontex ter azilnega podpornega urada Easo pri obravnavi prošenj za azil, ki naj bi bile večinoma neupravičene, pa tudi k finančni pomoči.

Država naj bi po neuradnih navedbah potrebovala okoli pol milijarde evrov pomoči. Premierka danes ni želela govoriti o konkretnem znesku, saj da je ta odvisen od števila prebežnikov in smernic ter učinkovitosti njihovega vračanja. Dejala pa je, da bo treba govoriti o več deset milijonih evrov za obdobje do konca leta, če bodo trendi stabilni.

Več kot 100 milijonov evrov za fizične ovire

Ob tem je poudarila načrte litovske vlade, da postavi na meji fizične ovire. Za to naj bi po njenih besedah potrebovali več kot 100 milijonov evrov. Premierka poudarja, da bo litovska vlada ta projekt nadaljevala ne glede na izid pogajanj z Evropsko komisijo. Ta naj nad temi načrti sicer ne bi bila navdušena. Tudi v preteklosti je bila komisija zadržana do podobnih načrtov drugih članic.

Kriza na litovsko-beloruski meji znova odpira tudi vprašanje premeščanja prebežnikov med državami Unije, ki deli članice od množičnega prihoda beguncev leta 2015, ko je Evropska komisija prvič predlagala obvezne migracijske kvote. Obveznega mehanizma za premeščanje še vedno ni, lahko pa Litva zaprosi za prostovoljno pomoč članic. Premierka je danes povedala, da razmišljajo o tej možnosti.

Komisarka Ylva Johansson je ob tem spomnila, da nov migracijski pakt, ki ga je predlagala, ponuja rešitve, ki bi prišle v litovskem primeru še kako prav, na primer posebne postopke na meji in obvezno solidarnost. Dejstvo, da EU ne zmore doseči dogovora o migracijskem paktu, spodkopava njegovo zmožnost spoprijemanja s takšnimi težavami, je opozorila komisarka.

Dejala pa je tudi, da se je treba zdaj osredotočiti na preprečevanje nezakonitih migracij in na vračanje prebežnikov v države, od koder prihajajo. Komisarka bo v Litvi obiskala tudi mejni prehod Padvarionys z notranjo ministrico Agne Bilotaite. V nedeljo pa bo v državi posebna ekipa Evropske komisije, ki bo strateško ocenila položaj.

Že junija je vrh EU-ja obsodil poskuse tretjih držav za izkoriščanje prebežnikov v politične namene. Po podobnih prijemih turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v preteklosti je zdaj tudi beloruski predsednik Lukašenko v odziv na sankcije EU-ja sprostil prehod ljudem iz Afganistana, Sirije in Iraka do meje EU-ja. Še zlasti je to prizadelo Litvo, ki si z Belorusijo deli 680 kilometrov meje.