Komisija je menila, da britanski primanjkljaj, ki se giblje nekaj nad dovoljeno mejo 3 odstotkov BDP-ja, ni začasno stanje, niti posledica slabšega gospodarskega stanja v državi.

Odločitev komisije, da London pozove k obrzdanju primanjkljaja, morajo potrditi še finančni ministri EU-ja. Ker Velika Britanija ni članica evroobmočja, je v skrajnem primeru ne morejo doleteti finančne sankcije, vendar naj bi že sam postopek London precej razburil.

Komisija je na današnji seji obravnavala tudi Madžarsko in jo pozvala, naj do 1. septembra dopolni svoj konvergenčni program s konkretnimi in strukturnimi ukrepi, ki bodo na proračunski primanjkljaj učinkovali v srednjeročnem obdobju.

V Bruslju so obravnavali tudi konvergenčne programe Češke, Slovaške, Danske, Švedske in program stabilizacije za Finsko, ki ni članica evroobmočja. Vse tri obravnavane skandinavske države je komisija zelo pohvalila, trojica namreč zapisuje proračunske presežke in naj bi te smernice ohranila tudi v prihodnjih letih.

Prihodnjo serijo ocen naj bi po načrtih komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie komisija obravnavala v začetku februarja. Med njimi bo tudi ocena Slovenije.