dva referendumska NE-ja evropski ustavi.

Začetek leta je bil obetaven, vodenje Unije je za prvo polovico leta prevzel Luksemburg z odločnim in evropsko usmerjenim premierjem Jeanom-Claudeom Junckerjem na čelu, ki si je zadal ambiciozne cilje.

Evropski parlament je sredi januarja z odločno večino glasov podprl Pogodbo o ustavi za Evropo, za je glasovalo 500 poslancev, proti 137, 40 pa se jih je vzdržalo. Za je glasovalo tudi vseh 7 slovenskih poslancev.

Slovenija ratificirala evropsko ustavo
Ustavo za Evropo je kot tretja država članica 2. februarja ratificirala tudi Slovenija. Državni zbor je ustavo podprl z veliko večino glasov vseh poslancev, parlamentarne stranke pa so se strinjale, da so rešitve v ustavni pogodbi ugodne za Slovenijo in da ji zagotavljajo ugoden institucionalni položaj ter dobro izhodišče za uveljavljanje interesov.

Brez prepovedi nacističnih simbolov
Februarja so različni organi unije razpravljali o vseevropski prepovedi nacističnih simbolov, vendar soglasja o tem niso dosegli. Kljub obsodbi uporabe teh simbolov pa je Evropska komisija izrecno prepoved prepustila posameznim državam članicam.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se pod luksemburškim vodstvom uspeli dogovoriti o reformi Pakta stabilnosti in rasti. Spremembe, ki so jih potrdili tudi voditelji Evropske unije, dajejo več manevrskega prostora članicam, ki presežejo dovoljeni proračunski primanjkljaj. Kriteriji sicer ostajajo enaki, vendar lahko džave ob prekršitvi uveljavljajo olajševalne okoliščine, med katerimi so gojenje mednarodne solidarnosti, prizadevanja za dosego evropskih ciljev in združitev Evrope, pa tudi izvajanje temeljitih pokojninskih reform.

Zunanji ministri članic Evropske unije so prvič v zgodovini povezave prestavili začetek pristopnih pogajanj s kandidatko za članstvo. Za tako potezo so se odločili v pogajanjih s Hrvaško, ki po ocenah generalne tožilke Carle del Ponte in haaškega sodišča ni dokazala, da polno sodeluje s to ustanovo.

Bolgarija in Romunija sta podpisali pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Vstop obeh držav v povezavo je predviden za 1. januar 2007, vendar obstaja možnost prestavitve vstopa na leto 2008, če državi ne bosta uspeli izpolniti vseh kriterijev.

V slovenski javnosti so se pojavile dileme o zapisu imena evropske denarne enote. Ministri v Evropski uniji so si prizadevali za poenotenje zapisa po vsej Evropi, torej zapis v obliki euro, medtem ko sta se slavistična stroka in slovenska javnost odločili za ohranitev poslovenjenega zapisa evro.

Nezaupnica Barrosu ni uspela
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se je soočil z nezaupnico v Evropskem parlamentu. Skupina 77 poslancev s prvopodpisanim britanskim evroskeptikom Nigelom Farageem mu je očitala počitnikovanje pri grškem bankirju in ladjarju Spirosu Lacisu, čigar podjetja so v preteklosti sodelovala z evropskimi institucijami in prejemala finančno pomoč Evropske unije. Nezaupnico je Evropski parlament z veliko večino zavrgel.

Začele so se zavrnitve ustave
Po lepem številu potrditev evropske ustavne pogodbe v državah članicah v začetku leta, je konec maja Pogodba o ustavi za Evropo prejela svoj prvi NE. Francoski volivci so po burnih razpravah na referendumu s 54,68 odstotki glasov zavrnili ratifikacijo ustavne pogodbe in s tem pahnili Unijo v krizo.

Njihovemu zgledu so 1. junija sledili tudi nizozemski volilci, ki so ustavno pogodbo zavrnili s prepričljivimi 61,7 odstotki glasov.

Junija propadla pogajanja o perspektivi
Junija so propadla tudi pogajanja o finančni perspektivi Evropske unije za obdobje med leti 2007 in 2013, ki bi morala prvič po širitvi natančno določiti postavke za države članice, ki so v Unijo vstopile ob veliki širitvi leta 2004. Krivdo za propad pogajanj so države v največji meri pripisale Veliki Britaniji, ki se nikakor ni želela odreči rabatu, ki ga prejema zaradi neizkoriščanja sredstev namenjenih kmetijski politiki.

Velika Britanija je kmalu zatem prevzela predsedovanje razklane Evropske unije. Med poglavitne naloge je, tako kot pred njo Luksemburg, uvrstila sprejem proračuna ter napredovanje v reševanju vprašanj v zvezi s prihodnostjo ustavne pogodbe.

Na osmem vrhu Evropske unije in Kitajske so predstavniki obeh strani končno dosegli sprejemljiv dogovor o evropskih kvotah na kitajski tekstil. Te je Evropska unija uvedla zaradi velike razlike v cenah evropskega in kitajskega tekstila in težav, v katerih se je znašla evropska tekstilna industrija.

Zelena luč za Hrvaško
Generalna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je oktobra dala zeleno luč pristopnim poganjem Hrvaške z Evropsko unijo. Hrvaška si je preložen začetek pogajanj zaslužila z boljšim sodelovanjem s sodiščem, voditelji Unije pa so mnenje Del Pontejeve upoštevali. Hrvaška računa, da bo lahko pristopna pogajanja končala do leta 2008.

Po dolgotrani razpravi med članicami Evropske unije o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, ki jim je najdlje nasprotovala Avstrija, so se voditelji 4. oktobra dokončno dogovorili tudi o začetku pogajanj s to državo. S Turčijo so podpisali pogodbo o začetku pristopnih pogajanj, ki naj bi se končala s polnopravnim članstvom Turčije v Evropski uniji. Kljub načelnemu pristanku pa bodo pogajanja dolgotrajna in Evropska unija ne namerava spreminjati svojih standardov v korist Turčije.

Nadaljnjo širitev unije napoveduje tudi sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med Srbijo in Črno goro ter Evropsko unijo.

Poslanci Evropskega parlamenta so se po dveh letih pogajanj dogovorili o svežnju okoljske zakonodaje. Potrdili so skupino pravil pod naslovom Reach (Registration, Evaluation and Authorisation of Chemicals), ki ureja registracijo, oceno in odobritev kemikalij, ob tem pa išče ravnotežje med varovanjem okolja in varstvom potrošnikov ter zahtevami kemične industrije.

Evropski kmetijski ministri pa so se veliko ukvarjali z reformami sladkornega trga. Spreminjanje naj bi trajalo štiri leta, v tem času pa naj bi EU ceno sladkorja znižal za 36 odstotkov. Slovenska kmetijska ministrica Marija Lukačič z reformo ni bila v celoti zadovoljna.

Voditelji Evropske unije so na vrhu 15. in 16. decembra potrdili finančno perspektivo za obdobje 2007-2013. Potrjena je bila predvsem zaradi znižanja britanskega rabata. Skupna poraba bo v obdobju 2007-2013 1,045 odstotka BNP-ja. Slovenija je z doseženim zadovoljna, dobili naj bi vsaj dve milijardi evrov.