Prvo polovico leta je povezavo vodila Avstrija, ki je bila zaposlena s t. i. obdobjem razmisleka. Glede tega so se na vrhu Unije junija dogovorili, da ga bodo enostavno podaljšali, vajeti pa so nato predali Finski, za katero bi lahko rekli, da je dosegla več, saj je med njenim predsedovanjem bilo dano vedeti novinkam in kandidatkam za članstvo v Uniji, kako stojijo stvari in kaj je še za postoriti.

Bolj jasno je tudi postalo, da je obdobje razmisleka nemogoče podaljševati, saj Unija postaja vse bolj neučinkovita in nujno potrebuje močnejšo strukturo, da se bo lažje spopadala s križi in težavami.

Hrvaška napreduje, a tudi maha z ERC-jem
Pa pojdimo po vrsti. Hrvaška vsekakor lepo napreduje in končuje svoja pogajalska poglavja. Ima težave s korupcijo in sodstvom, zataknilo pa se je pri ekonomsko-ribolovni coni, ki jo hoče uveljaviti, ne da bi se posvetovala s sosedami iz EU-ja, saj je bil sprejet dogovor, da za EU ta cona ne bo veljala. Hrvaška jo namerava uvesti do leta 2008. Druga težava Hrvaške, ki se v povezavi vidi že leta 2009, pa je seveda evropska ustava (zgodba). Po zdajšnji pogodbi iz Nice lahko vstopita le še Romunija in Bolgarija, za Hrvaško pa zmanjka prostora. Preračunov je veliko, tudi mi pa smo naredili enega. Poleg tega jim ne gre na roko tudi slaba podpora javnosti za vstop.

Turčija in ciprske težave
Naslednja, Turčija, pa ima povsem druge težave. Ciprske težave. Noče namreč razširiti sporazuma o prosti trgovini tudi na Ciper, saj ga ne priznava kot državo. EU je dal ultimat, da mora ta muslimanska država odpreti letališča in pristanišča za ciprski promet, sicer bodo pogajanja zamrznjena. Turčija je bila dokaj trmasta in ponudila le eno pristanišče in eno letališče ter zahtevala priznanje turškega dela Cipra, a se je izkazalo, da se EU ne bo pustil izsiljevati in pod pritiskom članic, ki članstvu sicer strateško pomembne Turčije nasprotujejo (Avstrija, Nemčija, Francija), zamrznil pogajanja.

Ta veseli dan za Romunijo in Bolgarijo
Vseeno pa je EU-ju uspel dosežek. Medse bo sprejel Romunijo in Bolgarijo, in sicer 1. 1. 2007. Veliko je seveda treba še narediti, saj so reforme na podpročju sodstva in boja proti korupciji v slabem izvedbenem stanju. Romunija in Bolgarija morata reforme zdaj izvesti, sicer ju čakajo ostre sankcije.

Slovenija v evroobmočje
Ko pridemo do širitev, pa je padla še ena odločitev. Seveda, Slovenija se 1. 1. pridružuje evrskemu območju, ki bo po novem štel 13 članic. Gre za velik dosežek naše države na ekonomskem področju, vsekakor pa je treba vedeti, da je evro tudi političen projekt, širitev denarne Unije pa tudi politični dosežek za celotno povezavo.

Kdaj se bomo šli igre brez meja?
Je pa veliko sivih las povzročala nejasnost, kdaj se bo širilo območje »brez meja« - schengensko območje. Zaostanek se je zgodil z uvajanjem informacijskega sistema SIS2, še posebej pa je bila nejevoljna Slovenija, ki je poudarjala, da je v ta projekt vložila veliko, zamujali pa naj bi drugi. Odločitev je bila sprejeta šele na vrhu decembra. So pa takšne igre brez meja še daleč za Balkan, ki ga bremeni vizumska politika, a se tudi to počasi premika.

Veliko teorij o ustavni pogodbi
Ustavna pogodba (zgodba) je bila tema čez vse leto, a je bilo žal le malo konkretnih odločitev. Medtem ko so jo denimo Nizozemci že pokopali, so jo Estonci ratificirali, spet Irci rekli, da jim obstoječa ustreza, Francozi pa na koncu dali vedeti, da bo vseeno potrebna nova, če hočejo pridobiti soglasje velikih. Predsedovanje naslednje trojke s Slovenijo bo torej pomembno, preostalo pa naj bi končala ravno Francija. Upajmo na najboljše. Komisija meni, da bo leto 2007 boljše za reševanje ustavne dileme, saj bo EU veseljačil 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe. Za to so izdali tudi logo. Dejstvo je, da je 1. novembra minil čas, do katerega bi moral EU uveljaviti obstoječo ustavo.

Odpiranje notranjih trgov
Malce manj so postale skeptične letos stare članice, ki so počasi začele odpirati svoje trge dela. Teh niso zaprle Velika Britanija, Irska in Švedska, pri čemer se je izkazalo, da vpliva ni bilo velikega. Sledile so tudi druge, skupaj pa jih je 17. Kako pa je s tem v Sloveniji?

Potrjena finančna perspektiva in še šopek drugih odločitev
Dokončno je bila sprejeta tudi finančna perspektiva 2007-2013, ki jo je Evropski parlament zavrnil, a jo nato po nekaj lepotnih popravkih skupaj s Svetom EU-ja potrdil. EU-ja pa se bomo letos spomnili tudi po nekaj drugih odločitvah in dogodkih, ki niso tako pomembni, a vseeno pa zanimivi. Sodišče Evropskih skupnosti je denimo odločilo, da lahko letalski potniki v primeru zamud ali odpovedi poletov zahtevajo denarno nadomestilo. Ministri za promet držav članic EU-ja pa so v Bruslju dosegli dogovor o uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja. Zanimivo je bilo tudi kockanje glede parlamentarnega sedeža. Prek sto evropskih poslancev se je znova zavzelo za preselitev sedeža Evropskega parlamenta iz Strasbourga v Bruselj. Glavni razlog je bila cena selitev iz Bruslja v Strasbourg, ki letno stane 200 milijonov evrov, poleg tega pa naj bi mesto Strasbourg Evropskemu parlamentu vsako leto od 1981 zaračunavalo 2,7 milijona evrov previsoko najemnino. Po vrhu vsega se je oblikovala tudi spletna pobuda zbiranja podpisov državljanov EU-ja za enosedežni parlament v Bruslju, ki ji je uspelo zbrati milijon podpisov.

Še Ciina letala in azilna politika
EU sta zaznamovali še dve zadevi. Najprej preleti letal Cie, ki so vozili zapornike v sporni Guantanamo in se ustavljali v nekaterih državah članicah EU-ja ter azilna politika, okrog katere se EU ne more in ne more poenotiti, vsakodnevno pa spremljamo grozne prizore z južne meje povezave in takšne in drugačne rešitve.

Še na kratko Slovenska zgodba
Pa na kratko poglejmo še slovensko zgodbo. Poleg uvedbe evra ter križev in težav s schengnom, se je Slovenija ukvarjala tudi z lobiranjem za sedež navigacijskega sistema Galileo. Obiskal nas je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je bil poln hvale in Slovenijo postavil za vzgled drugim. Vlada je konec junija 2005 sprejela Strategijo razvoja Slovenije, temeljni dokument za naš razvoj, pri katerem smo ugotovili dve prejcejšnji nejasnosti glede EU-ja. Evropski tednik European Voice je slovenskega finančnega ministra Andreja Bajuka razglasil za evropskega dosežkarja letošnjega leta. Na koncu pa še velika črna pika. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji zaradi sodnih zaostankov naložilo izplačilo odškodnine in stroškov v skorajda neštetih primerih.

Mitja Kandare