Pri projektu nove oblike obrambnega sodelovanja, poznane pod angleško kratico Pesco (angl. permanent structured cooperation), sodelujejo vse članice Unije razen Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Danske in Malte.

Projekt, ki ga je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini opisala kot "zgodovinski", naj bi utrdil sposobnost Evrope, da sama zagotavlja svojo varnost.

Vzpostavitev Pesca omogoča Lizbonska pogodba, uveljavljena leta 2009, ki predvideva možnost, da določeno število članic tesneje sodeluje na področju varnosti in obrambe.

Nova oblika sodelovanja bo omogočila državam z voljo in zmožnostjo, da skupaj razvijajo obrambne zmogljivosti, vlagajo v skupne projekte ter krepijo operativno pripravljenost in prispevke svojih oboroženih sil. Sodelujoče države so se med drugim zavezale k rednemu povečevanju obrambnih izdatkov, ne pa tudi h konkretnemu cilju dveh odstotkov BDP-ja za obrambne izdatke, ki velja v zvezi Nato.

Članice opredelile seznam prvih 17 projektov
Članice so danes sprejele tudi izjavo, v kateri so opredelile seznam prvih sedemnajstih projektov na področju usposabljanja, razvoja zmogljivosti in operativne pripravljenosti, ki naj bi bili uradno sprejeti na začetku prihodnjega leta. V prihodnje naj bi sodelujoče države s soglasjem sprejele tudi skupna pravila za upravljanje posameznih projektov in splošne pogoje za sodelovanje tretjih držav pri posameznih projektih. Slovenija je za zdaj potrdila načelni interes za sodelovanje pri dveh projektih - čezmejne vojaške mobilnosti in pri oblikovanju logističnega vozlišča.

"Zbudila se je, Trnuljčica Lizbonske pogodbe," je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in pozdravil operativne korake članic za postavitev temeljev Evropske obrambne unije.

Nastanek Pesca spodbudila odhod Velike Britanije iz EU-ja in izvolitev Trumpa
V Evropski komisiji ob tem poudarjajo, da je Pesco sicer medvladni projekt, vendar pa bo evropski obrambni sklad, ki ga vzporedno vzpostavlja Unija, ustvaril spodbude za sodelovanje ob sofinanciranju iz proračuna EU-ja. Krepitev obrambnega sodelovanja sta politično omogočili tudi odločitev Britancev za izstop iz EU-ja in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, ki glasneje kot njegovi predhodniki opozarja, da mora Evropa prispevati pošten delež k skupni čezatlantski obrambi.