Zofija Mazej Kukovič o odnosu do zemlje
Njegova poslanska kolegica Zofija Mazej Kukovič pa je poudarila predvsem pomembnost povezovanja. Po njenih besedah namreč denar je na voljo, a jo skrbita predvsem odnos in spoštovanje do zemlje, ki ju je sedanja generacija predala mladim. Stik s pridelavo hrane bi danes po njenem mnenju moral pomeniti posebno poslanstvo, zato je pomembno vračanje mladih na podeželje.
"V nekaterih državah na pridelovalce hrane danes gledajo kot na podjetnike," je poudarila Mazej Kukovičeva in dodala, da bi morali v preteklem programskem obdobju iztržiti več kot zgolj polovico denarja, ki je bil na voljo, kar dve milijardi pa sta ostali še neizkoriščeni. Po njenem mnenju ima to globlje razloge, vidi pa jih predvsem v pomanjkanju povezovanja regij, pa tudi podjetij pri črpanju denarja. En sam ne zmore veliko, zato je potrebno povezovanje, je dejala.
25 milijonov za vračanje mladih na podeželje
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je predstavil ukrepe za vračanje mladih na kmetije, za kar bo v prihodnjem večletnem obdobju na voljo 25 milijonov evrov letno, kar bi v prihodnjih sedmih letih lahko pomenilo podporo za 4.000 novih mladih kmetov. Prav tako resno razmišljajo o tem, ali podpreti kmetije, ki ne dosegajo povprečne velikosti slovenske kmetije, ki znaša 20 hektarjev, pa za to niso same krive. O tem razmišljajo tudi druge države, Nemci so se že odločili, da bodo to izdatno podprli.

Sicer pa bo po njegovih ocenah tudi za Prlekijo kot za vse slovensko podeželje v prihodnjem obdobju na voljo milijarda evrov, od tega bo šlo pol milijarde evrov za tehnološke razpise. Že prihodnje leto se bo v Sloveniji objavilo zelo veliko razpisov v vrednosti četrt milijarde evrov. Celotna regija je po sprejetju zakona o Pomurju delež pri črpanju EU-ja sredstev v državi zvišala s 14 odstotkov na več kot 20 odstotkov.

Manj uspešna je bila Slovenija po Židanovih besedah na področju okolja, kjer je še vedno pretirana birokracija, a je to pripisati tudi velikemu številu zahtevkov. "Včasih imamo občutek, da če kakšnega dovoljenja ne izdamo nekaj let, s tem ščitimo okolje," ugotavlja minister, ki je zato z ekspertno skupino ministrstva že pripravil nekatere ukrepe za zmanjšanje dela med uradniki, kar bi lahko pomenilo normalizacijo postopkov. Vlada naj bi to obravnavala že januarja.

Šoster: Prlekija ni več pretežno kmetijska
Direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster se je dotaknil razmer v Prlekiji in povedal, da ta že nekaj časa ni več pretežno kmetijska. Število gospodarskih družb v regiji se namreč nenehno povečuje, kar je posledica prestrukturiranja gospodarstva v zadnjih dveh desetletjih.

Nastajajo številna mala podjetja, kar je po propadu nekaterih velikih delodajalcev Prlekiji omogočilo, da so se v krizi izognili še večji brezposelnosti, kakršno imajo v drugih delih Slovenije. Kmetijstvo je po njegovih besedah tako izgubilo primat prve gospodarske dejavnosti v regiji, kar pa se kaže v zmanjšani samooskrbi. Tudi tukaj je zato pred regijo še veliko izzivov.
Regionalni forum je potekal v Ljutomeru v organizaciji informacijske pisarne Evropskega parlamenta.