V četrtek so se v oddaji mnenja soočali predstavniki neparlamentarnih strank oziroma strank, ki niso zastopane v Evropskem parlamentu ali državnem zboru. Dotaknili so se številnih tem, med drugim evroskepticizma, težav mladih in odločanju Slovenije v Evropskem parlamentu.

Voditelja Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika sta gostila Boštjana Novaka (lista Sanjske službe), Jelka Kacina (Korektno), Rolanda Benjamina Vaza Ferreiro (Piratska stranka), Zmaga Jelinčiča plemenitega (SNS), Dušana Egidija Kubota Totisla (lista stranke Slovenskega naroda), Dušana Kebra (Solidarnost), Igorja Šoltesa (lista Verjamem), Violeto Tomič (koalicija Združena levica) in Vlada Čuša (Zeleni Slovenije).

Nekaterih informacij še Google ne najde
V Uniji je mogoče začutiti vse več evroskepticizma. Nove stranke se zavzemajo za korenite spremembe, nekatere celo za razpustitev Unije. Jelinčič je dejal, da je treba v Sloveniji veliko stvari urediti, izpostavil je okolje, javno zdravje, varnost hrane, zanemarjeni naj bi bili tudi energetski potenciali, predvsem pa težavo vidi v bančništvu. "Pri bančništvu nas je sesula Evropa in naj Evropa za to tudi plača," je poudaril. Ferreira se ukvarja predvsem z vprašanjem zasebnosti, svobode medmrežja in transparentnosti politike, prepričan je, da se bo stališče Piratske stranke le še širilo, čeprav je ponekod podpora stranki - denimo na Švedskem - nekoliko upadla. Želi si, da bi ljudje lahko podrobneje vedeli, kaj se dogaja ob sprejemanju odločitev v EU-ju, a je prepričan, da je "veliko informacij skritih tako dobro, da jih še Google težko najde." Novak je pojasnil, da ni evroskeptik, ne zavzema se za izstop Slovenije iz evrskega območja, Kacin je bil o evroskepticizmu povsem jasen: "Predvsem je to politika s figo v žepu. Gledajo ti v oči in ti lažejo. Govorijo, nastopajo, imajo dolge govorance, zaklinjajo se na družino, potem pa ga dobiš brez hlač - en, dva, tri - in vse, kar ti pripoveduje, se sesuje kot hišica iz kart."

Jelinčič: Unija se je ljudem priskutila
Tomičeva je poudarila, da kapitalizem ne more biti nikoli zelen in okoljsko ozaveščen, zato ker zasleduje kapital. "Ta kapital in ta miselnost nas je pripeljala do uničenja milijonov delovnih mest, do uničenja medčloveških odnosov in okolja, ki ga moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove," je bila jasna. "Nimamo delovnih mest, pravzaprav smo kolonizirani," je poudarila. "Evropa v taki obliki čez 10, 20 let ne more obstajati več kot trgovska in monetarna unija, mora privzeti novo državno obliko, postati mora socialna unija, takrat bo tudi razlog, da postane fiskalna unija. Da bo prerazdeljevala denar in da bo podpirala socialne pravice vseh državljanov," meni Keber. Čuš je prepričan, da je evroskepticizem koristen, "da ugotovimo, da ne smemo prepuščati vodenja EU-bankam, ampak, da moramo v ospredje postaviti človeka." V oddaji so se dotaknili še nizke udeležbe na evrovolitvah, Jelinčič je med drugim dejal: "Evropska unija se je ljudem priskutila. 55 tisoč funkcionarjev v EU-ju, to je grozljiva številka. 35 tisoč lobistov, ki delajo za multinacionalke in za banke znotraj Evrope, kjer potem vrtijo denar in ga perejo na račun drugih državljanov Evrope. Zdaj bo še 8-odstotna porast stroškov EU-ja do leta 2020 - ja pa, kdo ne bo jezen na vse skupaj?!"

Čuš bi se odpovedal 75 odstotkom plače
Plače in privilegiji evropskih poslancev so vedno vroča tema. EU za plače nameni kar milijardo in 750 milijonov evrov. 6.200 evrov je osnovna plača, po slovenski odločitvi znaša okoli 5.000, poslanci dobijo povrnjene stroške, prav tako dobijo tudi letalske vozovnice za poslovni razred. Dnevnica poslanca je vredna 304 evre. "V Evropskem parlamentu je sistem plač, ki je enoten za cel parlament in velja za celo Unijo. Te plače so zamrznjene že cel mandat, znižane pa niso, ker ne odločamo o svojih plačah," je pojasnil evropski poslanec Kacin in poudaril, da o vsem tem odločajo voditelji držav in vlad po svetu. Čuš je obljubil, da bo ob morebitni izvolitvi v Evropski parlament 75 odstotkov svoje plače namenil za raziskave na področju geotermalne energije v Sloveniji, za katero verjame, da je prihodnost države in velik inkubator novih delovnih mest. Vsi so se sicer strinjali, da so plače evropskih poslancev (pre)visoke, Tomičeva je razkrila, da želijo v koaliciji Združene levice ustanoviti transparenten sklad, ki bo dobrodelen in bo namenjen štipendiranju nadarjenih otrok ali za kakršne koli druge potrebe. Jelinčič je bil jasen: "Če nekdo veliko dela, lahko tudi veliko zasluži. Problem je ta, da ima toliko ljudi tako nizke plače - in te nizke plače je treba dvigniti." Ferreira bi si plačo znižal, če bi to predlagali.

Keber: 9 milijonov je manj kot obliž
Ena največjih žrtev krize v Evropi so mladi. V EU-ju je trenutno brezposelnih kar pet milijonov mladih, najhuje je v Grčiji in v Španiji, kjer je brezposelna več kot polovica mladih (v Sloveniji 19,8 %). Kacin je prepričan, da bi morali mladim urediti pripravništvo. "Mi imamo zdaj to sramotno prakso, da marsikdo hodi na brezplačno, neplačano pripravništvo," je dejal in dodal, da se sam zavzema za pripravništva v malih in srednje velikih podjetjih. Medtem ko se Čuš sprašuje, zakaj slovenski ministri samo "čepijo in ne zvalijo nobenega jajca", pa je Jelinčič poudaril, da je najprej treba delovna mesta iz Azije vrniti v Evropo, prepričan pa je, da se bodo stvari obrnile na bolje, ko se bo zmanjšal vpliv multinacionalk na Evropski parlament. "Za nova delovna mesta so potrebne naložbe, je potreben denar. Devet milijard evropskih sredstev je manj kot obliž, je manj kot aspirin za hudo bolezen," je še povedal Keber in dodal, da mora Unija ukiniti socialni damping, od katerega bogatijo bogati. Kubot je predlagal, da je "treba vrniti nelegalno odtujeni denar domov", prav tako je prepričan, da so "politikanti in drugi lopovi v državi izropali delavce, denar pa so odnesli v druge banke."

Tomič: Nemčija bi morala odpisati dolg
Za konec so se v oddaji dotaknili še zastopanja interesov Slovenije in slovensko-hrvaških odnosov. Kacin je pojasnil, da medsosedski odnosi niso tema, ki bi se reševala na ravni EU-ja, Jelinčič pa je prepričan, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu niso zagovarjali slovenskih interesov, saj da se da marsikaj reči in narediti, a je treba imeti pogum in znanje. Kubot je presodil, da smo v odnosu z EU-jem preveč popustljivi, Ferreira pa je pri tem dodal, da imajo mladi v EU-ju premalo glasu. Tomičeva meni, da brez temeljite preobrazbe EU-ja pravih sprememb ne bo. Misli, da bi Nemčija Sloveniji morala odpisati tudi dolg in ji izplačati še tri milijarde evrov reparacij iz druge svetovne vojne. Novak pa je poudaril, da se glas Slovenije v tem "stroju" nekoliko izgubi, zato se zavzema za podpiranje možnosti, ki bo Sloveniji prinesla največ koristi. Čuš pogreša razpravo o velikih težavah Slovenije. Tu je izpostavil, da se ne pogovarjamo, ali bomo sedem milijard vložili v NEK 2 ali v zelene tehnologije, v ustavo pa bi morali dati tudi pravico do pitne vode.