Predsednik NSi-ja Matej Tonin je poudaril pomen obrambe in razumnega zelenega prehoda, ki ne obremenjuje gospodarstva. Pozval je tudi, naj EU zaščiti kmeta in poviša subvencije za kmetijstvo ter naj migrantom pošlje jasno sporočilo, da bodo, če bodo mejo prestopili nezakonito, vrnjeni.

EU in predvsem zveza Nato sta po Toninovih besedah najboljša varnostna garancija. Pozive k izstopu iz zavezništva je zato označil za izjemno škodljive, saj ustvarjajo vtis, da je država varnejša zunaj Nata. A to bi prineslo posledice, kot so obvezen nabor, več sredstev za obrambo in vojaške vaje, je opozoril.

Vlaganje v obrambo je najcenejše zagotovilo za mir, je menil Tonin. Ob tem je pozdravil napoved o vzpostavitvi funkcije evropskega komisarja za obrambo in ustanovitev hitrih odzivnih sil.

V nadaljevanju je kritiziral aktivistični zeleni prehod, ki ga po njegovi oceni spodbujajo levičarski aktivisti in čigar bistvo je, da "je na dolgi rok finančno nevzdržen in da umazanijo prenaša iz evropskega kontinenta v Azijo in Afriko".

Čistega okolja se po Toninovi oceni ne da doseči s prepovedmi, temveč s tehnološkim razvojem. Zato je vlado pozval, naj namesto prepovedi ogrevanja na drva poveča subvencije, da bodo ljudje lahko menjali stare peči.

Glede kmetijske politike je ocenil, da EU kmeta postavlja pred nemogočo nalogo, saj od njega zahteva visokokakovostne produkte, visoke okoljske standarde in nizko ceno. Ameriški, afriški in azijski kmet nimajo tako visokih standardov "in jasno je, da evropski in slovenski kmet v taki tekmi ne moreta zmagati". Kmet mora preživeti, je dejal Tonin, to pa je treba plačati z višjimi kmetijskimi subvencijami.

V zaključku govora je omenil pomen krščanske Evrope, ki da dopušča različna mnenja in različne vere. Od migrantov pričakuje, da se prilagodijo evropskemu načinu življenja in začnejo soustvarjati to skupnost.

Glede migracijske politike pa je navedel, da daje napačna sporočila, češ da bo tisti, ki bo našel pot v EU, z evropskimi socialnimi sistemi že nekako preživel. V NSi-ju predlagajo nasprotno, da naj EU v tretjih varnih državah, kot sta Turčija in Egipt, vzpostavi migrantske centre, da bodo lahko migranti od tam v EU prišli mimo tihotapcev. "Predvsem pa moramo sporočati, da bodo vsi, ki v EU pridejo nelegalno, vrnjeni brez milosti," je sklenil.

Razprave o izpostavljenih področjih programa

Navzoči so na treh panelih razpravljali o najbolj žgočih temah, predtem pa brez glasu proti potrdili program za evropske volitve.

Na razpravi o močnem gospodarstvu za močno Evropo je vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj ocenil, da je treba srednjemu sloju, predvsem samostojnim podjetnikom in manjšim podjetjem, pustiti, da čim bolj svobodno ustvarjajo in udejanjajo svoje poslovne ideje. Po drugi strani pa je treba na socialno tržen način postaviti jasna pravila velikim igralcem, a na način, da bo EU še vedno privlačna za investitorje. Ob tem je menil, da je srednji sloj v severni in zahodni Evropi dosegel takšno stopnjo blaginje, da je začelo število rojstev upadati. Mnoge njegove pripadnice se odločajo med kariero in družino, zato naj bi veljalo moške in ženske spodbujati, da v "polnosti zaživijo obe krili življenja".

Po navedbah občinske svetnice Ravne na Koroškem Mojce Erjavec želijo v EU-ju okrepiti skrb za duševno zdravje in se boriti proti korupciji pri nabavah v zdravstvu s skupnimi nabavami na evropski ravni. Zavzela se je tudi za višje pokojnine, stanovanja za mlade in domove za starejše, ki bi jih lahko gradili s pomočjo evropskih projektov. Ključna prednost EU-ja je po besedah župana Svete Trojice v Slovenskih goricah Davida Klobase njen visoko kakovosten kader, ki pa bi predvsem na področju delovnih migracij potreboval skupno davčno politiko.

Na panelu o pametnem zelenem prehodu so sodelujoči kritizirali po njihovi oceni pretirano smele načrte v prizadevanjih za razogljičenje Evrope. EU po besedah nekdanjega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca proizvede le sedem odstotkov svetovnih ogljičnih izpustov, zato se je zavzel za revizijo zelenega prehoda na način, da znova odpre vrata jedrski energiji, saj da je ta čista in brezogljična.

Poslanka Vida Čadonič Špelič je poudarila pomen odgovornosti do kmeta, ki mora biti primerno plačan za svoje delo. Bruseljske subvencije je po njenih besedah treba deliti tistim, ki kmetujejo trajnostno. Ljudmila Novak pa je med drugim pozvala k ukrepom za zmanjšanje odpadkov in zmanjšanje porabe energije.

Predsednica podmladka NSi-ja Katja Berk Bevc se je medtem na panelu o varni in močni Evropi vprašala, ali bi bilo tri mesece za usposabljanje nabornika Slovenske vojske res dovolj, da bo primerljiv s profesionalnim vojakom. Tudi zaradi tega nasprotuje pozivom k izstopu iz zveze Nato.

Nagovor Manfreda Webra

Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je v posnetem nagovoru izrazil navdušenje nad kakovostno listo za evropske volitve, ki jo je sestavila NSi. Letošnje volitve so po njegovi oceni ključne za prihodnost demokracije, na katerih mora zmagati politična družina EPP-ja, saj ta edina vodi projekt, ki lahko zagotovi varno in sposobno EU. Naslednja ključna naloga EPP je, da zagotovi enotnost, s katero si bo zagotovila sestavo Evropske komisije in tako ostala vodilna politična sila v Evropi, je dodal.

Devet kandidatov NSi-ja

Stranka je kandidatno listo za evropske volitve potrdila že prejšnji teden. Nosilec je Matej Tonin, predsednik stranke. Za Toninom se bodo na listi zvrstili predsednica strankinega podmladka Katja Berk Bevc, župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, občinska svetnica na Ravnah na Koroškem Mojca Erjavec, ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar, vodja poslancev Janez Cigler Kralj ter poslanca Vida Čadonič Špelič in Jernej Vrtovec. Listo zaključuje aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak.

V stranki so prepričani, da se na evropske volitve podajajo z močno ekipo z izkušnjami z delom v politiki in stroki. Ciljajo na dva osvojena poslanska mandata.