"Sočustvujem z družinami žrtev," je poudaril Hahn. "Ne poznamo še celotnega obsega škode, vendar bi vam želel zagotoviti, da Evropska komisija ostaja pripravljena Sloveniji pomagati." To je prek spletnega omrežja Facebook potrdil tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

K solidarnosti Unije pozvala tudi Kacin in Fajonova
K solidarnosti Evropske unije sta med tem v Strasbourgu pozvala tudi evropska poslanca Jelko Kacin in Tanja Fajon. Prvi je na naravno katastrofo v Sloveniji opozoril na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, druga pa je k pomoči pozvala ob robu zasedanja.

Oglasil se je še minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov Unije v Bruslju podal pobudo, da bi se v novo skupno kmetijsko politiko Unije vključilo tudi mehanizem za hiter odziv na naravne nesreče, kot je bila ta v Sloveniji. Prav zdaj se namreč na ravni Unije oblikuje reforma skupne kmetijske politike, ki naj bi začela veljati po izteku sedanje (2013-2020).

Slovenija zaradi poplav lahko zaprosi za evropski denar
Za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada lahko država zaprosi, če škoda doseže tri milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega prihodka, ki po izračunih Evropske komisije letos za Slovenijo znaša 217,669 milijona evrov. Za tovrstno pomoč mora država zaprositi najpozneje v desetih tednih po naravni katastrofi.

Sredstva tudi za odpravljanje posledic nacionalne katastrofe
Država lahko za sredstva iz solidarnostnega sklada zaprosi tudi zaradi izjeme regionalne katastrofe, ki bi prizadela večino prebivalstva ali regije in bi imela resne in dolgotrajne posledice na njeno gospodarsko stabilnost in življenjske pogoje. V takšnih primerih o upravičenosti dodeljevanja sredstev presodi Evropska komisija.

Na obsežne poplave v Sloveniji sta evropske kolege opozorila tudi slovenska poslanca v Evropskem parlamentu Jelko Kacin in Tanja Fajon. Kacin je na plenarnem zasedanju drugim evropskim poslancem povedal, da so pretoki rek ob koncu tedna marsikje presegli 100-letne vrednosti. Dodal je, da je mogoče poplave primerjati s katastrofalnimi poplavami, ki so lani in letos prizadele države srednje Evrope, poplave pa so terjale tudi smrtne žrtve. Opozoril je, da je v glavnem mestu pod vodo še vedno več kot 1.200 stanovanjskih hiš, močno prizadeta pa je tudi prometna in komunalna infrastruktura.

Slovenija pomoč iz solidarnostnega sklada že prejela
Fajonova pa je na poplave najprej opozorila svoje kolege v politični skupini socialistov in demokratov, nato pa pisno obvestila še druge poslance in zapisala, da bo vlada, glede na to, da tudi gospodarska, finančna in socialna kriza ni končana, morala zaprositi za pomoč iz solidarnostnega sklada. Evropske institucije in države članice je pozvala, naj pomagajo Sloveniji in naj bodo solidarne s slovenskimi državljani, pri tem pa ni pozabila spomniti poslancev k bolj zavzetemu in odgovornemu boju proti podnebnim spremembam.

Evropski solidarnostni sklad je bil ustanovljen kot odgovor na poplave v srednji Evropi leta 2002. Več kot 2,1 milijarde evrov pomoči iz sklada je bila poslanih v 20 različnih evropskih držav, denar pa je bil porabljen za sanacijo po poplavah. gozdnih požarih, potresih, nevihtah in suši. Tudi Slovenija je iz sklada že prejela, po vodni ujmi izpred dveh let, ko so bili najbolj prizadeti Železniki.