V poročilu Evropske komisije za leto 2005 piše, da moški v povprečju, ne glede na redno ali začasno zaposlitev, na teden porabi sedem ur za neplačana gospodinjska opravila, medtem ko jim ženske namenijo 35 ur, če so zaposlene začasno, in 24 ur, če imajo polno zaposlitev. To ženskam onemogoča, da bi se posvetile svoji karieri toliko, kot si to lahko privoščijo njihovi soprogi.

Vse to posredno vpliva na spolno diskriminacijo na zaposlitvenem trgu, kjer je Evropska unija v zadnjih letih dosegla le majhne napredek. Moški namreč zaslužijo 15 odstotkov več kot ženske, kar je le malo več v primerjavi s plačami izpred desetih let, ko so imeli moški 17 odstotkov višjo plačo.

Evropski komisar za zaposlovanje Vladimir Spidla meni, da so take razlike nesprejemljive, zato je moške pozval, naj več postorijo doma, saj drugače ne bo mogoče zmanjšati nesorazmerij. Ob tem je opozoril, da plačne razlike obstajajo tudi med zaposlenimi v Evropski komisiji.

Sistem kaznuje ženske
Po mnenju Spidle so ženske kaznovane s plačnim sistemom, ki favorizira dolžino zaposlitve, pri čemer ženske vedno potegnejo kratko zaradi porodniškega dopusta. Krajši delovni čas pomeni manjšo plačo in posledično pozneje tudi manjšo pokojnino. "Nesprejemljivo je za žensko, ki je med 20. in 30. letom zaradi nosečnosti dvakrat odsotna po osem mesecev, da to vpliva na njeno plačo tudi 25 let pozneje po porodu," je dejal Spidla.

Višja izobrazba, manjša plača
Zaradi gospodinjskih opravil morajo ženske pogosto iskati začasno ali manj plačano delo, kar pripelje do tega, da v nekaterih gospodarskih panogah prevladujejo ženske, s čimer se še znižajo njihove plače. To je velikokrat primer v javni upravi, šolstvu, zdravstvu, socialnih službah in trgovinah. Še bolj bode v oči to, da so ženske plačane manj kot moški kljub višji izobrazbi. Kar 60 odstotkov univerzitetno diplomiranih je namreč žensk.

G. V.