Za novo zakonodajo je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslank in poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih.

Poročevalka Evropskega parlamenta za akt o svobodi medijev Sabine Verheyen je na novinarski konferenci pred glasovanjem novo zakonodajo označila za pomemben uspeh za medijsko svobodo in zaščito pravic novinarjev v EU-ju. Poudarila je, da gre za prvo uredbo v EU-ju na tem področju in da bo akt prispeval k zaščiti svobodnih in neodvisnih medijev.

Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov.

Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.

Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti.

Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU-ja.

Ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji ter vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Sestavljen bo iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta.

Joveva: Zelo dobro, ambiciozno besedilo. Tomc glasovala proti.

Soavtorica zakonodaje je tudi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva, ki je kot poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta.

Akt je v izjavi za medije označila za "zelo dobro, ambiciozno besedilo za zaščito svobode medijev". Poudarila je, da bo "vsako vmešavanje države prepovedano. Vsako vmešavanje lastnikov v uredniške odločitve urednikov in novinarjev bo prepovedano. Vsi konflikti interesov bodo morali biti javno razkriti. Uvajamo popolno transparentnost lastništva, prejemkov medijev iz oglaševanja državnih podjetij in organov, ob tem pa uvajamo še pravila, da morajo procesi oglaševanja slediti objektivnim in javno razkritim merilom".

Po njenih besedah naj se "akta o svobodi medijev bojijo le tisti, ki to svobodo spodkopavajo, ki si podrejajo ali želijo podrediti medije, ki želijo prek svojih propagandnih mašinerij manipulirati z javnostjo".

Evropska poslanka je še dodala, da so bili med glavnimi razlogi za sprejetje zakonodaje "finančno izčrpavanje STA in poskusi podreditve RTV-ja, kar se je dogajalo pod vlado Janeza Janše". Po novem bodo po njenih besedah "Evropska komisija, mediji in celo posamezniki imeli orodje, da se lahko obrnejo na evropska sodišča".

Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je po drugi strani pojasnila, da nove zakonodaje ni mogla podpreti, čeprav naj bi prinesla veliko pozitivnega za zaščito novinarjev, prepoved političnega vmešavanja v javne medije in večjo preglednost lastništva. "Vendar dosedanje izkušnje z Evropsko komisijo kažejo, da se lahko še tako dobre rešitve uporabijo za politično obračunavanje," je poudarila.

Kot primer je navedla ravnanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove glede Radiotelevizije Slovenija. Po njeni oceni je nejasno in vprašljivo tudi delovanje Evropskega odbora za medijske storitve.

Akt o umetni inteligenci prvič zakonsko ureja to področje

Evropski parlament je podprl tudi akt o umetni inteligenci, s katerim prvič zakonsko ureja to področje. Cilj nove zakonodaje je zagotoviti, da bo umetna inteligenca zanesljiva, varna in v skladu s temeljnimi pravicami, obenem pa podpirati inovacije in zagotoviti, da bo Evropa postala vodilna na tem področju.

Za akt je glasovalo 523 poslancev, 46 jih je bilo proti, 49 vzdržanih.

Poročevalec Evropskega parlamenta Brando Benifei (S&D) je poudaril, da gre za prvo zakonodajo na svetu, ki bo omogočila varen in humanocentričen razvoj umetne inteligence. "Našli smo dobro ravnotežje med interesom inovacij in interesom zaščite," pa je ocenil poročevalec Dragos Tudorache (Renew).

Nova pravila prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo očitno tveganje za temeljne pravice. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Sistemi umetne inteligence, ki veljajo za visoko tvegane in se uporabljajo na primer v ključni infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve.

Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili Unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve.
Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine – t. i. deepfakes – na spletu pa bo v prihodnje treba jasno označiti.

Poslanec Milan Brglez (S&D/SD) je akt o umetni inteligenci pozdravil. "Umetni inteligenci se ne moremo izogniti, moramo pa jo regulirati na tak način, da bo služila človeku in ne obratno," je poudaril.

"Evropska unija je prva, ki na tem področju ustvarja zakonodajo," pa je za slovenske medije dejal Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Ob tem je spomnil, da je razvoj tehnologije na tem področju zelo hiter. Je pa po njegovih besedah pomembno, da je EU to zakonodajo sprejel in da ima na tem področju pravila, ki jih drugje v svetu trenutno ni.

Poslanec še meni, da je težko najti pravo mero med koristmi, ki jih prinašajo inovacije, in omejevanjem, nujnim za varnost Evropejcev, a danes sprejeta zakonodaja po njegovi oceni to prinaša. Se mu pa zdi zelo pomembno, da je v osrčju danes sprejete zakonodaje humanocentričnost, kar pomeni, da človek lahko ustavi tehnologijo na področju umetne inteligence.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je pozdravil veliko podporo Evropskega parlamenta novi zakonodaji. Kot je poudaril na družbenem omrežju X, je Evropa zdaj postala globalni določevalec standardov na področju umetne inteligence. "Urejamo čim manj, a toliko, kolikor je treba," je še zapisal.