Za je glasovalo 495, proti 137, vzdržalo pa se je 47 evropskih poslancev.

Podporo resoluciji so pred glasovanjem napovedali predstavniki petih političnih skupin – Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S & D), Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), liberalcev (Renew) in Zelenih, v Levici je niso podprli, prav tako so ji odločno nasprotovali skrajno desni Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov (ESN).

Evropski parlament je v resoluciji poudaril, da je treba zagotoviti podporo Ukrajini, dokler bo to potrebno in v kakršni koli obliki. Med drugim se je zavzel za razširitev sankcij proti Rusiji.

Orban na pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni zastopal EU-ja, z obiskom pa je kršil temeljne pogodbe EU-ja in skupne zunanje politike, zato bi morala Madžarska nositi posledice, poudarja Evropski parlament. V resoluciji izraža tudi obžalovanje, da je Madžarska zlorabila pravico veta v Svetu EU-ja in preprečila dodelitev nujne pomoči Ukrajini, in Budimpešto poziva, naj odpravi blokado financiranja Ukrajine iz Evropskega mirovnega instrumenta.

Pred glasovanjem o prvi resoluciji, ki jo je v tem mandatu sprejel Evropski parlament, je v imenu EPP-ja Andrzej Halick poudaril, da se Ukrajina želi postaviti na noge in si prizadeva za evropsko prihodnost, pri tem ji je treba pomagati. Ukrajinci se bojujejo za svojo in tudi našo svobodo, zato je naša obveznost, da ji EU zagotovi vojaško pomoč, je dejala vodja politične skupine S & D Iratxe Garcia Perez.

Resolucijo je podprl tudi sovodja ECR-ja Joachim Stanislaw Brudzinski, ki je poudaril, da je treba rusko agresijo in ekspanzionizem ustaviti, zagotoviti je treba tudi, da bo Putin odgovarjal pred sodišči. Pomoč Ukrajini je moralna dolžnost EU-ja, saj bo Unija varna le, če bo varna Ukrajina, je dejala Valerie Hayer (Renew). Predstavnik Zelenih Sergey Lagodinsky pa je dejal, da mora biti podpora Ukrajini učinkovita, EU pa ji mora zagotoviti strelivo, bojna letala in sisteme za učinkovito zračno obrambo.

Vodja Domoljubov za Evropo, tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Jordan Bardella je ocenil, da je resolucija problematična ne le zaradi podpore pošiljanju več orožja Ukrajini, ampak tudi zaradi obsodbe Orbana zaradi obiska v Moskvi. "Ne moremo obtožiti Madžarske, ki je zanesljiva partnerica v čezatlantskih odnosih, ker se želi pogajati in pogovarjati," je menil.

Resolucijo so podprli tudi vse evropski poslanci iz Slovenije razen Branka Grimsa (EPP/SDS), ki ni glasoval.

Sorodna novica Nemčija bo v letu 2025 prepolovila vojaško pomoč Ukrajini

Proti resoluciji skrajna desnica in Levica

Resolucije niso podprli tudi v skrajno desni stranki ESN. Po besedah Reneja Auststa dobave orožja Ukrajini in sankcije proti Rusiji doslej niso privedle do miru. Poudaril je, da je zato čas za mirovna pogajanja in da je hvaležen Orbanu, ki se zanje zavzema.

Tudi v Levici resolucije ne podpirajo, saj pošiljanje še več orožja Ukrajini ne bo prineslo miru, je v imenu te politične skupine dejal Marti Schirdewan.

Resolucije niso podprli niti poslanci madžarske desnosredinske stranke Tisza. "Ne moremo podpreti resolucije, ki kaznuje Madžarsko zaradi zgrešene politike Viktorja Orbana," so zapisali.

Madžarska vlada, ki je od invazije v Ukrajini februarja 2022 ohranila stike z Rusijo, je Orbanova potovanja zagovarjala.

"Nesprejemljivo je stigmatizirati državo zaradi zagovarjanja diplomatskih rešitev," je madžarski zunanji minister Peter Szijarto sporočil na družbenem omrežju X.

Michel v bran Ukrajini

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v odgovoru na pismo madžarskega premierja Viktorja Orbana zapisal, da niso nikoli vodili provojne politike glede Ukrajine, mir pa je mogoč le z umikom ruskih sil. V pismu je po neuradnih informacijah poudaril, da Madžarska kljub predsedovanju Svetu EU-ja ne predstavlja Unije na mednarodnem parketu.

Orbanu je želel razjasniti več zadev, med drugim je zavrnil očitke, da EU zagovarja provojno politiko glede Ukrajine, in zagotovil neomajno podporo Kijevu. "Rusija je agresor in Ukrajina je žrtev, ki izvaja svojo pravico do samoobrambe," je dejal in dodal, da so politiko glede Ukrajine dorekli s soglasjem na ravni EU-ja.

Predsednik Evropskega sveta je po neuradnih informacijah poudaril ključno politično usmeritev EU-ja, da "brez Ukrajine ne more biti nobene razprave o Ukrajini" in da si Unija prizadeva za usklajevanje z vsemi partnerji, tudi s Kitajsko.

"Najbolj neposredna pot do miru je, da Rusija umakne vse svoje sile iz Ukrajine ter spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine in Ustanovno listino ZN-a," je še zapisal Michel.

V svojem pismu je še spomnil, da predsedstvo Sveta EU-ja nima nobene vloge pri zastopanju povezave na mednarodnem parketu, prav tako predsedujoči članici niso podelili nobenega pooblastila, da bi lahko delovala v imenu EU-ja.

Dodal je, da je odgovor na Orbanovo pismo posredoval tudi vsem državam članicam, z izmenjavo pisem pa bo podrobneje seznanil tudi Kijev.

"Mirovna misija" madžarskega premierja, v okviru katere se je srečal s predsedniki Ukrajine, Rusije in Kitajske, pa tudi s predsedniškim kandidatom ameriških republikancev Donaldom Trumpom, je med drugimi članicami EU-ja sprožila veliko kritik. Kritične so bile predvsem do srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Zaradi tega je Evropska komisija napovedala, da bo na neuradna zasedanja v organizaciji madžarskega predsedstva v Budimpešti pošiljala le visoke uradnike, in ne komisarjev. Da se bodo zasedanj, namenjenim pogovorom med ministri, udeleževali zgolj uradniki, se je odločilo tudi več držav članic.

Za organizacijo vseh zasedanj zunanjih ministrov, tudi neformalnega, je medtem pristojen visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. V preteklih dneh so tuji mediji poročali, da naj bi na neuradnem zasedanju v Budimpešti, ki je predvideno za konec avgusta, načrtoval formalno zasedanje. Tako se zunanji ministri gymnicha, tradicionalnega neformalnega srečanja zunanjih ministrov, v madžarski prestolnici ne bi mogli udeležiti, vendar pa naj bi Borrell zdaj to idejo opustil.