Glede na osnutek proračuna za leto 2025, ki ga je videl Reuters, se bo nemška pomoč Ukrajini s približno osmih milijard evrov leta 2024 zmanjšala na štiri milijarde evrov leta 2025.

Nemčija upa, da bo Ukrajina večino svojih vojaških potreb lahko pokrila s 50 milijardami dolarji posojil od prihodkov iz zamrznjenega ruskega premoženja, o katerih se je dogovoril G7.

"Financiranje Ukrajine je v bližnji prihodnosti zagotovljeno z evropskimi mehanizmi in posojili skupine G7," je dejal nemški finančni minister Christian Lindner.

Washington si je prizadeval, da bi posojila izplačali vnaprej in Ukrajini že zdaj zagotovili sredstva. Evropski voditelji naj bi se s tem strinjali deloma zato, ker bi s tem zmanjšali možnost, da bi Ukrajini zmanjkalo sredstev, če bi se Trump vrnil v Belo hišo.

Sorodna novica Evropski parlament podprl Ukrajino in obsodil Orbanov obisk v Moskvi

Po Evropi so se ta teden sprožili alarmi, potem ko je Trump za svojega kandidata za podpredsednika izbral senatorja J. D. Vancea, ki nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini in opozarja, da se bo morala Evropa pri obrambi celine manj zanašati na ZDA.

Trump je bil prav tako deležen ostrih kritik zahodnih uradnikov, ker je namignil, da ne bo zaščitil držav, ki ne bodo dosegle ciljev transatlantske vojaške zveze glede obrambnih izdatkov, in da bi celo spodbujal Rusijo, naj jih napade.

Tudi Nemčija je bila tarča kritik, saj večkrat ni dosegla Natovega cilja, da za obrambo nameni dva odstotka svojega BDP-ja, ki pa ga bo prihodnje leto izpolnila, in sicer v vrednosti 75,3 milijarde evrov.

Zaloge nemških oboroženih sil, ki so že tako ali tako osiromašene zaradi večletnega pomanjkanja vlaganj, so se še dodatno izčrpale z dobavo orožja Kijevu. Berlin je Kijevu doslej podaril tri od svojih 12 enot zračne obrambe Patriot.

Kancler Olaf Scholz je nekaj dni po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022 napovedal zgodovinski preobrat in poseben sklad v vrednosti 100 milijard evrov, s katerim naj bi vojsko spravili na noge.

Vendar je obrambno ministrstvo zaradi naraščanja stroškov oklestilo nekatera naročila za prihodnje leto za več kot polovico in zmanjšalo sredstva za raziskave za 200 milijonov evrov.

Rusija in Ukrajina izmenjali po 95 vojnih ujetnikov

Rusija in Ukrajina sta si izmenjali po 95 vojnih ujetnikov. Vojskujoči državi sta doslej izvedli več kot 50 izmenjav, v katerih sta izpustili več tisoč ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so pri dogovoru o izmenjavi ujetnikov posredovali Združeni arabski emirati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Še naprej zagotavljamo vračanje naših ljudi v domovino," je Zelenski zapisal na Telegramu.
Izmenjavo je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo. "Kot rezultat pogajalskega procesa je bilo vrnjenih 95 ruskih vojakov," je sporočilo ministrstvo na Telegramu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji mesec dejal, da je v ukrajinskem priporu 1348 ruskih vojakov, Rusija pa je zajela 6465 ukrajinskih vojakov.

Vse od začetka vojne pred več kot dvema letoma državi redno organizirata izmenjave vojnih ujetnikov. To je tudi redka priložnost za neposreden stik med sprtima stranema. Junija se je tako med izmenjavo ruska zagovornica človekovih pravic srečala z ukrajinskim kolegom, še poroča AFP.

V Ukrajini pogrešajo več kot 40.000 ljudi

V Ukrajini trenutno pogrešajo približno 42.000 ljudi, v oceno pogrešanih so vključeni tako civilisti kot vojaki, je sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo. Število pogrešanih se je zmanjšalo, potem ko so identificirali več tisoč vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti v spopadih z ruskimi silami od februarja leta 2022.

Ocenjeno število pogrešanih je pred tem od začetka spopadov z ruskimi silami v določenem obdobju znašalo že 51.000 ljudi, je povedal vodja oddelka za pogrešane osebe na ukrajinskem notranjem ministrstvu Dmitro Bogatiuk.

Od začetka ruske invazije februarja 2022 je bilo na tisoče Ukrajincev ubitih v napadih, prisilno razseljenih in tudi nasilno premeščenih na rusko ozemlje. Rusija zaseda približno petino ukrajinskih ozemelj, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Točnega števila mrtvih vojakov od avgusta oziroma septembra leta 2022 ne navajajo ne v Kijevu ne v Moskvi. Ocene od takrat podajajo predvsem tuje obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Zelenski je februarja sicer dejal, da je v spopadih z ruskimi silami umrlo 31.000 ukrajinskih vojakov, števila ranjenih pa ne bo navedel, saj bi s tem olajšal rusko vojaško načrtovanje, je poročal britanski BBC. Ameriške oblasti so avgusta lani ocenile, da je v spopadih umrlo 70.000 ukrajinskih vojakov, ranjenih je bilo več kot 100.000.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je sredi januarja sporočil, da je od začetka ruske invazije naštel 10.382 smrtnih žrtev med ukrajinskimi civilisti, še 19.659 ljudi je bilo ranjenih. Približno 8000 ljudi je bilo ubitih na ozemlju pod nadzorom Ukrajine, več kot 2000 pa na območjih, ki jih je zasedla Rusija. OHCHR je opozoril, da je dejansko število žrtev verjetno bistveno višje.

Izziv je namreč identifikacija mrtvih, ki so jih našli na bojišču. Kot je pojasnil Bogatiuk, ukrajinsko obrambno ministrstvo ne jemlje DNK-vzorcev vojakov, ki jih pošlje na teren.

Nato imenoval posebnega odposlanca za Ukrajino

Zveza Nato je imenovala Britanca Patricka Turnerja za posebnega odposlanca za Ukrajino, je sporočil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Turner bo vodenje Natovega predstavništva v Ukrajini prevzel septembra. Po besedah Stoltenberga s seboj prinaša leta izkušenj. Britanec je bil pred tem v pisarni generalnega sekretarja odgovoren za vodenje in svetovanje na različnih področjih, med drugim pri obrambni politiki.

Zavezništvo ima v Kijevu uradno predstavništvo že skoraj desetletje, že pred tem pa je že imelo informacijski center. Osrednja naloga predstavništva Nata je stik z ukrajinskimi ministrstvi in oblastmi, prizadeva pa si tudi za spodbujanje političnega dialoga in praktičnega sodelovanja.

Nato je Turnerja imenoval po vrhu zavezništva v Washingtonu, kjer so se zavezniki uradno dogovorili o načrtu glede usklajevanja vojaške pomoči Ukrajini z ustanovitvijo posebnega poveljstva za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov (NSATU) s sedežem v Wiesbadnu v Nemčiji.