Obenem je bilo slišati številne kritike na račun zelenih ukrepov, češ da so nepremišljeni in uničujejo evropsko kmetijstvo.

Kmetijskopridelovalni sektor mora ostati konkurenčen, obenem je treba kmetom zagotoviti pravično plačilo, je poudaril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. "Naša naloga je podpirati kmete pri zelenem prehodu, jim pomagati zmanjšati breme preobrazbe in spodbujati dobre prakse," je dejal.

Bruselj je zagnal strateški dialog o prihodnosti evropskega kmetijstva, saj je potrebna dolgoročna vizija, da bi se lahko spopadlo z izzivi, je dejal Šefčovič. Po njegovih besedah si kmetje zaslužijo dostojno življenje, to pa bo mogoče zagotoviti le ob sodelovanju pri doseganju ciljev na področju biotske raznovrstnosti in okolja.

Belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib je v imenu predsedstva Svetu EU-ja poudarila, da je treba posodobiti pravila, ki so bila sprejeta leta 2021 z reformo skupne kmetijske politike. Ta pravila so bila namreč sprejeta pred pandemijo covida-19 in vojno v Ukrajini. Kot je dejala, bo treba poiskati pravo ravnovesje, ki bo zagotovilo tako prehransko varnost kot pošteno plačilo za kmete.

Poslanci vseh političnih skupin so v razpravi poudarjali, da je treba kmete podpreti, vendar pa imajo različne poglede na to, kako težave načeti. Številni poslanci so bili kritični do Evropske komisije, češ da na eni strani govori o podpori kmetom, na drugi strani pa sprejema stroge okoljske standarde in sklepa trgovinske dogovore s tretjimi državami, zaradi katerih evropski kmetje niso več konkurenčni.

Brglez: Prisluhniti kmetom, a tudi znanosti

Da je treba težave kmetov ustrezno obravnavati, opozarjajo tudi slovenski evroposlanci. Kot je v izjavi za slovenske novinarje v Strasbourgu opozorila Ljudmila Novak (EPP/NSi), so se težave kmetov nakopičile tudi zaradi podnebnih sprememb, energetske krize, večjega uvoza ukrajinskega žita in zahtev, ki jih predstavlja nova zakonodaja.

"Zato je prav, da so izrazili protest, skrajni čas je, da jim politiki prisluhnemo," je poudarila. Vsi se zavedamo, da podnebne spremembe zahtevajo tudi spremembe v načinu kmetovanja, vendar smo premalo upoštevali realne možnosti in zmožnosti kmetov, je dejala in opozorila, da za kmete predstavljajo veliko breme ne samo zahteve zelene politike, ampak tudi kopičenje vedno novih administrativnih nalog.

Tudi Milan Brglez (S&D/SD) meni, da je treba kmetom prisluhniti, a je treba po drugi strani prisluhniti tudi znanosti. Vsi sektorji bodo namreč morali prispevati k razogljičenju in treba se bo dogovoriti, kako lahko tudi kmetijstvo prispeva k temu, je dejal na brifingu za novinarje pred zasedanjem.

Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) pa meni, da se je treba pogovarjati o celotnem izzivu evropskega kmetijstva in v tem kontekstu tudi slovenskega. Po njegovem je ključno vprašanje, kako bo preživel model evropskega kmetijstva, ki temelji na družinskih kmetijah. Ta model ne more preživeti, če ga ne bomo zaščitili in zavarovali, ker tekmuje z mednarodnimi korporacijami, opozarja Grošelj in dodaja, da je pot naprej sprememba skupne kmetijske politike.