Med prvimi rezultati srečanja je potrditev, da lahko Malta in Ciper s 1. januarjem 2008 uvedeta evro.

Državi bosta tako postali 14. in 15. članica evropske gospodarske in denarne unije (EMU).
Obe sredozemski državi se sicer spopadata z visokim javnim dolgom, inflacija pa ni problematična.

Vrh EU sicer mineva v znamenju razprtij in neskladij. Povezava je namreč zaradi zavrnitve ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem že dve leti v krizi. Cilj tokratnega zasedanja predsednikov in premierjev 27-erice pod vodstvom Nemčije je dogovor o jasnem časovnem okviru in vsebini mandata za medvladno konferenco, na kateri naj bi voditelji s spremembo obstoječih pogodb oblikovali nov temelj za učinkovito delovanje Unije. Staro ustavo je sicer na referendumih ali v državnih parlamentih že podprlo 18 članic, med njimi tudi Slovenija.

Nov dokument na pogorišču starega
Predsedniki držav in vlad, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, upajo, da jim bo uspelo nadomestiti propadlo ustavno pogodbo z novim dokumentom, ki bi imel soglasje vseh članic. Nov dokument je nujno potreben, saj trenutno veljavna pogodba iz Nice ne dovoljuje nadaljnje širitve in posledičnih sprememb v glasovalnih pravicah med članicami. Na tokratnem vrhu naj bi tako voditelji dosegli dogovor o začetku polletnih pogajanj, na katerih naj bi se dogovorili o vseh podrobnostih novega reformnega dokumenta.

Večina voditeljev se strinja, da bi moral novi dokument vsebovati čim več že dogovorjenih določil ustavne pogodbe. V primeru neuspeha Unija tvega poglobitev razkola med članicami.

Janša je že pred začetkom vrha opozoril, da bi vztrajanje pri vetu na dogovor o novem temeljnem dokumentu lahko pomenil vrnitev k "razpravi o Evropi več hitrosti".

Poljska in VB vsaka iz svojih interesov
Največjo oviro za dosego dogovora, za katerega si po dveletnem premoru od omenjenih referendumih prizadeva Nemčija, predstavljata Poljska in Velika Britanija. Varšava vztraja pri spremembah glasovalnega sistema, saj je trenutno veljavni za Poljsko glede na njeno velikost in število prebivalstva zelo ugoden. Vendar pa skoraj vse preostale članice zagovarjajo sistem dvojne večine (upoštevajoč velikost in število prebivalstva hkrati), za katerega so se članice dogovorile še med pripravljanjem propadle ustavne pogodbe. Kljub dolgotrajnemu oporekanju takšnemu sistemu je Poljska v zadnjih dneh namignila, da je pripravljena popustiti v zameno za druge koncesije.

Velika Britanija na drugi strani zahteva, da temeljni dokument Unije ne sme vsebovati Listine o temeljnih svoboščinah, ki vključuje socialne pravice delavcev, nasprotuje pa tudi instituciji skupnega zunanjega ministra EU-ja.

Trd oreh pogajanj bo tudi institucija predsednika Evropskega vladnega sveta, ki bi bil izvoljen z mandatom dveh let in pol in ki bi nadomestil sedanji rotirajoči sistem, po katerem vsakega pol leta vodenje EU-ja prevzame druga članica.

Berlin ima v rokavu kompromisni predlog
Nemčija kot trenutno predsedujoča Uniji je članicam v četrtek predstavila kompromisni predlog, ki predvideva, da EU v prihodnje ne bo imel skupnega zunanjega ministra, vključuje pa tudi nizozemsko zahtevo, da bi lahko državni parlamenti nasprotovali evropski zakonodaji. Prav tako naj dokument ne bi več vseboval meril za nadaljnjo širitev, kar bi bil lahko zelo slab znak za trenutne kandidatke.

A. L.