V tem času je začelo 929 preiskav in zamrznilo za 259 milijonov evropskega denarja, kar je štirikrat več kot celoten letni proračun tožilstva. Slovenija je bila kljub številnim opozorilom Evropske komisije zadnja med članicami tožilstva, ki je imenovala svoja delegirana tožilca.

Na mizi evropskih javnih tožilcev se je v letu dni znašlo 4006 primerov suma kaznivih dejanj, tožilci so spisali 28 obtožnic in dosegli štiri obsodbe.

Tožilstvo, ki je neodvisno tako od organov Unije kot od držav članic, preiskuje kazniva dejanja, ki segajo čez državne meje; goljufije pri davku na dodano vrednost, če vključujejo dve ali več držav in so vredne vsaj deset milijonov evrov, pranje denarja, če izhaja iz goljufij zoper evropski proračun, korupcijo, če ta vpliva na finančne interese Evropske unije.

Tožilstvo vodi Romunka Laura Codruta Kövesi, v njem sodeluje 22 od 27 članic Unije, vsaka ima po enega tožilca na sedežu tožilstva v Luxembourgu, Slovenijo zastopa Jaka Brezigar, in najmanj dva v domači državi.

Imenovanje delegiranih tožilcev iz Slovenije je lani močno zaznamovalo odnose med vlado premierja Janeza Janše in Evropsko komisijo; Evropski komisar za pravosodje Reynders je moral Ljubljano večkrat opozoriti, naj ne zavlačuje, izključil ni niti možnosti postopka proti Sloveniji na sodišču Evropske unije.

Slovenska delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta delo lahko začela šele novembra lani.

V tožilstvu za zdaj ne sodelujejo Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska.