Kot je danes na redni opoldanski novinarski konferenci Evropske komisije povedal njen tiskovni predstavnik Balazs Ujvari, so za odstopanje od proračunskih pravil Unije za potrebe zvišanja obrambnih izdatkov za zdaj zaprosile Nemčija, Poljska, Grčija, Estonija in Latvija.

Pričakuje, da bo do konca dneva, ko se izteče neuradni rok za oddajo zahteve, to storilo še več drugih članic.

Sorodna novica Stoltenberg: Dva odstotka BDP-ja za obrambo ne zadostujeta več za varnost zaveznic

Po neuradnih informacijah je za odstopanje od proračunskih pravil zaprosila tudi že Slovenija.

Da zahtevo za uporabo odstopne klavzule od fiskalnih pravil EU-ja pošlje v Bruselj, je vlada finančno ministrstvo pooblastila v petek. Na podlagi ocene fiskalnega sveta je namreč ugotovila, da obstajajo izjemne okoliščine, ki dovoljujejo uporabo te klavzule.

Ujvari je pojasnil, da bo komisija zahteve ocenila do 4. junija, ko je predvidena objava dokumentov v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra. Pričakovati je, da bo tedaj odobrila možnost odstopanja od proračunskih pravil, ki jo bo moral nato dokončno potrditi Svet EU-ja, v katerem so zastopane države članice. Za to bo imel en mesec časa.

Vse zahteve bodo ocenili do začetka junija

Sorodna novica Golob: Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP-ja zvišati pred letom 2030

Bruselj je možnost štiriletnega odstopanja od fiskalnih pravil EU-ja za potrebe povečanja izdatkov za obrambo napovedal v marca predstavljenem načrtu za ponovno oborožitev Evrope. Članice bodo lahko nacionalno odstopno klavzulo izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.

Kot je pretekli teden na seji odbora državnega zbora za finance povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, je Slovenija delež odhodkov za obrambo v BDP-ju lani glede na leto 2021 povečala za približno 0,25 odstotne točke, v letu 2025 pa naj bi jih glede na sprejeti proračun za dodatnih 0,15 odstotne točke.

Premier Robert Golob je na začetku marca napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke na dva odstotka BDP-ja zvišala še pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt. Po novem bi se lahko to po neuradnih informacijah zgodilo že prihodnje leto, vendar pa je posodobljen načrt zviševanja izdatkov še v pripravi.

EU bo za krepitev evropske obrambe namenil skoraj milijardo evrov

"Izbrani predlogi podpirajo razvoj ključnih zmogljivosti, kot so sistemi zračne in protiraketne obrambe (...), ki bodo evropskim oboroženim silam omogočili odzivanje na nove grožnje in zaščito naših državljanov, bodisi s krepitvijo naše kolektivne obrambe bodisi s podporo našim partnerjem, kot je Ukrajina," je povedal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.

Za krepitev evropske obrambe namerava Evropska komisija nameniti 910 milijonov evrov. Ta bodo namenjena izvajanju 62 obrambnih in raziskovalnih projektov, pri čemer jih bo več kot polovica obravnavala zračno obrambo, artilerijske sisteme, umetno inteligenco ter kibernetsko in elektronsko vojskovanje.

Slovenska podjetja bodo sodelovala pri šestih projektih

Sorodna novica V Sloveniji občuten razvoj orožarske industrije? Proizvajali naj bi kupole za osemkolesnike patria.

Slovenska podjetja oz. organizacije bodo sodelovala pri šestih projektih. Ti bodo stali od 3,7 do 57 milijonov evrov, sodelujoči pa se bodo med drugim ukvarjali s prehodom od fosilnih goriv k trajnostnim energetskim rešitvam na področju obrambe, s krepitvijo oklepnih vozil in zračne obrambe.

Evropski obrambni sklad s proračunom v vrednosti približno 7,3 milijarde evrov za obdobje 2021–27 je instrument Evropske komisije za podporo raziskavam in razvoju na področju obrambe, ki spodbuja sodelovanje med raziskovalci in podjetji vseh velikosti po celotni Uniji in na Norveškem, je sporočila komisija.

Vključno z omenjenimi 62 projekti bo komisija v okviru sklada od leta 2021 za raziskave in razvoj na področju obrambe namenila več kot štiri milijarde evrov.