Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je dejal, da so pripravljeni sodelovati z Nikozijo pri novih načrtih za rešitev ciprskega bančnega sektorja, ki mu grozi zlom.

"Evroskupina je pripravljena s ciprskimi oblastmi razpravljati o osnutku novega predloga, za katerega pričakuje, da ga bodo ciprske oblasti predstavile čim prej," je v izjavi po dve uri trajajočem konferenčnem klicu s kolegi sporočil Dijsselbloem, sicer nizozemski finančni minister.

Ko bo Nikozija v Bruselj posredovala svoj predlog, ga bo najprej analizirala trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). Nato bo evroskupina "pripravljena nadaljevati pogajanja o programu prestrukturiranja", a ob spoštovanju že predtem od evroskupine opredeljenih parametrov, je še zapisal Dijsselbloem. Obenem je ponovil stališče evroskupine, da je treba v celoti zavarovati depozite do 100.000 evrov.

V predsedniški palači v Nikoziji se je medtem nocoj že drugič sešel politični vrh, ki naj bi potrdil t. i. načrt B, ki bi Cipru vendarle zagotovil milijardno finančno pomoč Evrope - brez sporne obdavčitve davčnih vlog - in ga rešil pred bankrotom. Najprej mora alternativni načrt potrditi vlada, nato pa še parlament.

"Davek je neizogiben"
Že pred pogovorom s finančnimi ministri je Dijsselbloem dejal, da se Ciper v programu pomoči ne bo mogel izogniti enkratnemu davku na bančne vloge, ki pa mora biti pravičnejši in bolj obremeniti velike in manj male varčevalce.

V razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve je Dijsselbloem sicer v celoti prevzel odgovornost za ostro kritiziran dogovor evroskupine, dosežen v noči s petka na soboto, ki je v okviru programa do desetih milijard evrov pomoči Cipru predvidel uvedbo spornega davka na vse bančne vloge: za depozite do 100.000 evrov 6,75-odstotni davek, za depozite nad 100.000 evrov pa 9,9-odstotni davek.

"Kdo je predlagal obdavčitev depozitov do 100.000 evrov? Kot predsednik prevzamem odgovornost, saj zavračam igro iskanja krivcev. Še vedno odločno branim ta davek, še vedno mislim, da se ne bo mogoče izogniti temu, da bo v svežnju pomoči na koncu neke vrste davek, ki pa bo moral pravičneje obremeniti varčevalce," je pojasnil.

Dogovor o obdavčitvi vlog do 100.000 evrov s 6,75 odstotka je bil po njegovih besedah pač kompromis med različnimi stališči in interesi članic območja evra, povezanih s skrbmi glede vzdržnosti ciprskega dolga in posledično z željo, da program pomoči ne bi bil prevelik.

Pri tem je vodja evroskupine še ocenil, da veliko alternativ sobotnemu dogovoru ni. "Ciprčanom bomo dali čas in prostor, da preučijo vse možnosti in predlagajo alternative, ki pa morajo biti finančno zdrave, finančno in ekonomsko vzdržne ter seveda politično izvedljive," je dejal. A ob tem opozoril: "Nisem prepričan, da je sobotni sveženj zgodovina, saj, iskreno, ne vidim veliko alternativ."

Vodja evroskupine je tudi poudaril, da Ciper "nedvomno predstavlja sistemsko tveganje" za območje evra, kar se je žal jasno pokazalo v zadnjih dneh. Izpostavil je tudi, da je bil vselej zelo previden pri izjavah, da je krize konec, saj so razmere zelo krhke, in ocenil, da k sreči ciprska drama ni povzročila veliko škode na finančnih trgih.

Dijsselbloem je tudi vnovič posvaril pred prevelikimi pričakovanji glede pomoči Rusije. Pri pripravi svežnja za Ciper smo se z Rusi pogovarjali le o omilitvi pogojev za odplačilo obstoječega posojila v vrednosti 2,5 milijarde evrov - podaljšanju ročnosti oziroma znižanju obrestnih mer, je pojasnil. Druge možnosti, na primer novo posojilo ali naložbe v banke, pa po Nizozemčevih besedah niso verjetne.

Moskva bo zavzela "odločno držo"
Ruska pomoč Cipru, ki mu grozi državni bankrot, bo odvisna od nadaljnjega ravnanja Evropske unije. Ciper je Rusiji ponudil različno državno premoženje, je dejal ruski premier Dmitrij Medvedjev. Dodal je, da bo moral EU najprej predstaviti svoje načrte za rešitev ciprske krize, nato pa bo Moskva predstavila svoje predloge.

"Pripravljeni smo se poglobiti v različne variante," je odgovoril na vprašanje, ali Rusijo zanima vojaško oporišče na otoku. Posredno je potrdil tudi, da se pogovarjajo tudi o morebitnih licencah za izkoriščanje plina pred ciprsko obalo.

Hkrati se je Medvedjev pritožil, da so trenutno na Cipru blokirani tudi računi ruskih vladnih agencij. Ob tem je napovedal, da bo Rusija glede tega zavzela "odločno" držo.

"Veliko število naših javnih struktur deluje prek Cipra. Zdaj je njihov denar blokiran, in sicer zaradi neznanega razloga, saj je izvor njihovega denarja očiten. Ta denar je povsod prikazan. To zadeva vladne strukture. Zaradi tega bomo v povezavi s Ciprom in njegovo finančno krizo zavzeli odločno stališče," je dejal Medvedjev.

Cipru naj bi predstavniki EU-ja do torka naložili tri naloge. Kot prvo morajo ciprske oblasti oblikovati verodostojen načrt B za rešitev države pred zlomom, kot drugo naj bi Ciper uvedel dolgoročne kapitalske kontrole za preprečitev odliva denarja z otoka, kot tretje pa naj bi se začele priprave za združitev dveh največjih ciprskih bank.

Banke na Cipru so zaprte do torka, pri čemer je ponedeljek praznik, vendar pa naj bi deponenti pri bankah že vložili naročila za umik več milijard evrov denarnih vlog, takoj ko bodo banke spet začele delovati.

Neimenovan vir pri EU-ju, na katerega se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, je opozoril, da ciprskemu bančnemu sistemu grozi odliv sedmih milijard evrov, čeprav bi bil lahko scenarij še resnejši.

Ta vir je pojasnil, da je odločitev za uvedbo omejitve kapitalskih tokov politična, vendar pa Cipru v primeru velikega odliva denarja z otoka grozi zlom bančnega sistema. Ciper v tem primeru ne bi mogel zagotoviti izplačila jamstev na denarne vloge, kar bi državo pahnilo v plačilno nesposobnost.

Pred bankomati ciprskih bank so se tudi danes vile vrste zaskrbljenih varčevalcev, ki želijo v strahu pred zlomom sistema dvigniti vsaj del svojih prihrankov. Največji naval je na bankomate druge največje banke Laiki oziroma Cyprus Popular Bank. Največja banka v državi je sicer Bank of Cyprus.

Pomagala bo tudi Cerkev
Načrt B predvideva vzpostavitev posebnega investicijskega sklada, o katerem podrobnosti uradno še niso znane. So pa že predtem v javnost pricurljale informacije, da naj bi sklad med drugim oblikovali s sredstvi iz pokojninske blagajne ter vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru.

Z zlatimi rezervami naj bi prispevala tudi ciprska centralna banka, jamstva za sklad pa bi lahko poskušali zagotoviti tudi z energetskimi viri, ki naj bi se skrivali pred obalami otoške države. Sklad naj bi nato z nujnimi izdajami obveznic zbral sredstva za reševalni sveženj.

Po različnih ugibanjih naj bi tako zbrali nekje od 3,5 do 4,8 milijarde evrov. Za zdaj ni znano, kako bo država zagotovila preostanek do 17,5 milijarde evrov, kolikor mora zagotoviti sama v zameno za deset milijard evrov pomoči območja evra.