"Lahko precej samozavestno rečem, da je slovenski predlog naletel na veliko podpore, predvsem pa veliko razumevanja med kolegi. Ker se vsi zavedajo, da Zahodni Balkan ima to širitveno perspektivo in da potrebuje našo politično podporo in zavezanost," je pojasnila zunanja ministrica, ki je še povedala, da je med zunanjimi ministri držav članic predlog na eni strani naletel na odobravanje, na drugi pa na presenečenje. "Ampak zdi se mi pomembno, da pošljemo ta politični signal, da Slovenija v regiji spodbuja proces širitve in da na države ne bo pozabila," je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Dodala je, da se bo razprava nadaljevala. Voditelji držav članic bodo morali po njenih besedah na vrhu EU-ja v četrtek in petek sprejeti pomembne korake. Pri tem ministrica Fajon računa predvsem na začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Obenem si želi, da bo Slovenija dobila tudi močno razumevanje za predlog, da tudi BiH dobi čim prej status kandidatke.

Predlog gre po ministričinih navedbah v smer, da bi BiH prejel status kandidata pod podobnimi pogoji kot Ukrajina. To pomeni status kandidata čim prej, pred začetkom pristopnih pogajanj pa bi moral izpolniti vse nujne pogoje.

Glede na predlog bi Bosni in Hercegovini status kandidatke za članstvo v Uniji podelili že na vrhu EU-ja, ki bo v četrtek in petek v Bruslju in bo prvi za novega slovenskega premierja Roberta Goloba.

Pred začetkom pristopnih pogajanj bi morala ta zahodnobalkanska država nato sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga politične stranke iz BiH-a dosegle na pogovorih v Bruslju pred enim tednom. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju, je razvidno iz predloga.

Zunanja ministrica je sicer dejala, da je pomen širitve na Zahodni Balkan poudarila ob močni podpori Slovenije, da se Ukrajini podeli status države kandidatke za članstvo v EU-ju in da se ji pomaga pri obrambi proti ruski agresiji.